Peticija za podporo ohranitvi Komisije za preprečevanje korupcije. (več)

* * *

* * *

Dvomimo v besede SDS-a o neki zavzetosti za boj proti korupciji. (več)

* * *

Na Dossier korupcija se ne strinjamo s trditvijo, da je Slovenija lahko za zgled proti korupciji. Pojasnjujemo zakaj, uporabili smo konkreten primer. (več)

* * *

Razširjen naslov: Oblastne stranke zavrgle predlog učinkovitejšega zakona proti korupciji

Podnaslov: Problematiko dopolnjujemo s konkretnim primerom.

kritika nesprejetja zakonodaje, ki bi zaščitila prijavitelje korupcije in nepravilnosti. (več)

* * *

Podajamo kritiko trenutnega stanja pri boju proti korupciji v Sloveniji. (več)

* * *

Naš odziv na pogovor med vodjo oddelka za boj proti korupciji v ZN z nevladno organizacijo Transparency International. (več)

* * *

Podnaslov: ...in ne bo kot večina evropskih konferenc sama sebi namen

V tem članku smo podali komentar na boj zoper nekatere vidike kriminala v Evropi po konferenci , pri čemer smo pa bili precej kritični, saj se zavedamo, da so evropske konference v večini primerov bolj lari fari, namenjene samim sebi in ne dejanskemu reševanju problemov. (več)

* * *

Komisija za preprečevanje korupcije je dobila svojo spletno stran. Spletna stran se nahaja na naslovu http://www.kpk-rs.si. Komisiji želimo veliko uspeha pri njenem delu in upamo, da bosta obe strani, tako Dossier korupcija, ki ima že svojevrstno tradicijo, in pa spletna stran Komisije za preprečevanje korupcije, koeksistirali na spletu. (več)

* * *

Tako v svetu kot tudi v naši državi so revizorji na udaru gospodarstvenikov, predvsem managerjev, ki želijo, da bi se jim revizorji čimbolj udinjali in prikazovali boljšo sliko podjetja, ki ga revidirajo, kot je v resnici. Revizorji so zato v navzkrižju interesov, po eni strani gospodarstvenikov po čimboljši podobi njihovega podjetja, po drugi strani pa države in ljudi, sploh delničarjev, ki želijo pošteno in transparentno prikazovanje položaja podjetja. V povezavi z revizorji je bilo tudi v Sloveniji kot v svetu nekaj afer, ki so opozorile na nujnost dobrega nadzora nad revizorji, ki je bil do sedaj slab. Sploh afera SIB je pokazala na zelo neprimerno delovanje nadzora revizijskih hiš, v čudni vlogi pa se je pojavil zlasti Slovenski revizijski inštitut, ki ga vodi Marjan Odar, mimogrede znan po tem, da sodi med bogate Slovence. Država mora posvetiti večjo pozornost reviziji in nemudoma sprejeti ukrepe za povečanje poštenosti revizorjev, tako tudi usmeritve EU, ki jih je ta sprejela po italijanski aferi Parmalat. (več)

* * *