Članek časopisa Večer:

9.6.2004

Zakaj zaposleni na univerzi namesto dodatne zaposlitve izberejo pogodbeno delo?

Intelektualna elita in čut za solidarnost

Naši vrhunski strokovnjaki namesto dodatnih zaposlitev raje izberejo pogodbeno delo, in sicer kot občasno opravilo, ter se tako izognejo prispevku za pokojninske in zdravstvene sklade

Zaposleni na naših univerzah predstavljajo intelektualno elito države, in kot nam je dobro znano, bi morali v deželi z omejenimi resursi ta potencial dobro izkoristiti. Žal pa naši vrhunski strokovnjaki, oziroma tako imenovani možganski trusti, sodeč po uradnih podatkih in navkljub posebni vzpodbudi v zakonu o delovnih razmerjih, ne delajo več kot ostali. Na univerzi v Ljubljani, denimo, je 3600 zaposlenih, a jih ima le 132 dovoljenje za dodatno zaposlitev, na univerzi v Mariboru s približno 1600 zaposlenimi jih ima takšno dovoljenje le 27.

Na prvi pogled torej naši najbolj izobraženi kadri po tretji uri popoldne vzamejo svoje aktovke in odidejo domov, družbi tako ne povrnejo tistega, kar je vložila v njihovo specializacijo. Ker je takšna slika precej zaskrbljujoča, smo se odločili, da jo natančneje preverimo na obeh pravnih fakultetah, mariborski in ljubljanski.

Pravniki se izogibajo plačevanju prispevkov?

Na mariborski pravni fakulteti, so pojasnili v rektoratu, nima nihče od približno 50 zaposlenih dovoljenja za dodatno zaposlitev, na ljubljanski pravni fakulteti s približno 80 zaposlenimi pa imajo takšno dovoljenje le štirje: Eden dela na Inštitutu za primerjalno pravo, drugi na Ekonomskem inštitutu, tretji pri odvetniku Janezu Zajcu, četrti pa na Inštitutu za ekonomska raziskovanja.

Čeprav dr. Mira Cerarja poznamo kot svetovalca državnega zbora, dr. Senka Pličaniča kot direktorja Inštituta za javno upravo Consulting, d.o.o., dr. Rajka Pirnata kot direktorja zasebnega zavoda - Inštituta za javno upravo, pa Univerza v Ljubljani nima podatkov o tem, da bi omenjeni strokovnjaki redno delali tudi drugje, in ne le na fakulteti. Podobno velja tudi za Maribor, kjer lahko zasledimo več profesorjev v vlogah vodij takšnih ali drugačnih inštitutov, ki so zasebni zavodi pod navideznim okriljem fakultete. Tudi dekan pravne fakultete, dr. Šime Ivanjko je denimo predstojnik zasebnega zavoda z imenom Inštitut za gospodarsko pravo pri Pravni fakulteti v Mariboru (podatek iz Poslovnega imenika Slovenije). Asistent Jurij Toplak je prav tako naveden kot pedagoški sodelavec zasebne Fakultete za podiplomske državne in evropske študije (na njihovi spletni strani), na kateri verjetno tudi dela po pogodbi. Podobnih primerov bi lahko našli še več, približno toliko, kolikor je zasebnih zavodov - inštitutov.

Razlog - zakaj obe univerzi nimata podatkov, da omenjene znanstvene avtoritete delajo tudi drugje, zaradi česar rektor tudi ne odloča, ali njihovo delo škoduje ugledu univerze, oziroma je konkurenčno - je verjetno ta, pojasnjujejo na ljubljanski univerzi, da ti posamezniki delajo po pogodbi. In res, ko smo pri državnem zboru preverili status dr. Mira Cerarja, so nam povedali, da dobiva plačilo kot samostojni podjetnik po pogodbi o delu. Februarja je, denimo, dobil bruto 570.240 tolarjev. Pri ministrstvu za finance in na ministrstvu za delo smo nato vprašali po razlogih, zakaj se posamezniki, ki dejansko nekje redno delajo, ne zaposlijo še dodatno. In seveda, ali bi se morali.

"Delo po pogodbi le izjemoma"

Podsekretarka na ministrstvu za finance Lucija Perko nam je razložila, da so pogodbe o delu bolj atraktivne od dodatnih zaposlitev. Takšen aranžma je veliko boljši za delojemalca in za delodajalca (manj pa za nas, ostale davkoplačevalce), saj se pri pogodbi o delu plačuje le 6 odstotkov dajatev od bruto prejemka, predvsem za nesreče pri delu in poklicne bolezni, medtem ko pri dodatni zaposlitvi delavec in delodajalec plačata skupaj 38,2 odstotka od bruto izplačila. Kot vemo, je to denar za različne socialne sklade, od pokojninsko-invalidskega do zdravstvenega. Na ministrstvu za finance že dlje opažajo, da raje izplačujejo manj obremenjene osebne prejemke.

Irena Bečan, podsekretarka iz ministrstva za delo, pa je pojasnila, da bi morali delo po pogodbi sklepati le izjemoma, in sicer samo kadar gre za projektna, kratkotrajna ali občasna dela, ne pa, kadar gre za kakršnokoli trajno razmerje. Čeprav bi morali presojati posamezne konkretne primere, odgovarja, da imajo predavanja izrednim študentom ali direktorovanje zasebnim inštitutom elemente pravega delovnega razmerja, za katerega bi moral biti delavec dodatno, 20-odstotno zaposlen.

Zdaj je slika očitno obrnjena: Če je le mogoče, se dodatno delo opravlja po pogodbi. Znano je, da so v Sloveniji izplačani zneski po pogodbah o delu in avtorskih honorarjih v primerjavi z rednimi plačami že dosegli precej visoke številke: Za plače vseh javnih uslužbencev gre mesečno okrog 48 milijard tolarjev, dodatno pa naš javni sektor mesečno izplača še približno 2,5 milijarde tolarjev po pogodbah o delu in za avtorske honorarje. Na Sindikatu državnih in družbenih organov se zato sprašujejo, ali zaposleni v izobraževalni sferi (pa tudi v javni upravi ali v zdravstvu) dodatno ne delajo v času, ki je že tako ali tako plačan iz javnega proračuna.

Po podatkih davčne uprave je lani 262 zaposlenih na obeh univerzah prejelo več kot 5 milijonov dohodkov po pogodbah o delu ali avtorskih pogodbah, na nekaterih naših fakultetah pa so izplačila avtorskih honorarjev že dosegla skoraj 20 odstotkov vseh odhodkov fakultet, na primer na kranjski Fakulteti za organizacijske vede. To, zasebno financiranje, omogočajo izredni študentje. Pri izplačilu honorarjev pa naš skupni pokojninski ali zdravstveni sklad nima nobene koristi.

Po nedavno spremenjenem zakonu o visokem šolstvu bodo morali zaposleni na univerzah od dekana oziroma rektorja dobiti tudi soglasje za pogodbeno delo. Takšna rešitev je očitno odgovor na poplavo pogodbenih del pri najbolj sposobnih strokovnjakih. Vendar pa bi prej očitno potrebovali kakšen sistematski pregled, na primer inšpektorata za delo, kdaj je pogodbeno delo sploh upravičeno.

Univerzi v Ljubljani in Mariboru nimata vseh podatkov, kje še delajo njihovi zaposleni.

Članek je tukaj.