Nekaj o forumu CZNI

 

CIVILNO ZDRUŽENJE ZA NADZOR NAD INSTITUCIJAMI

Vljudno vabljeni na strokovno srečanje razvojnih NVO z Avstrije, Slovaške,
Češke, Madžarske, Irske, Belgije in Slovenije

ki bo potekal 22. in 23. oktobra na Metelkovi 6 v Ljubljani.

Slovenija je kot nova EU država članica z vstopom v Evropsko unijo pridobila status razvite države. Sprejela je odgovornost, da učinkovito razvojno podpira prizadevanja držav v razvoju, še posebej najmanj razvitih držav po svetu. Trenutno je njen izziv izdelati akcijski načrt za uresničevanje Resolucije mednarodnega razvojnega sodelovanja RS ter drugih dokumentov na področju trajnostnega razvoja v sodelovanju z relevantnimi akterji v razvojnem sektorju.

Sloga s strokovnim srečanjem odpira prostor za diskusijo za pripravo stališč, ki jih borno uporabili pri prijavi Sloge kot vsebinske mreže na razpis Ministrstva za javno upravo za področje mednarodnega razvojnega sodelovanja. MJU namreč pripravlja razpis za sofinanciranje delovanja 10 vsebinskih mrež (objavljen bo predvidoma konec leta 2008) z namenom, da bi slednje bolj okrepile vsebinsko sodelovanje med NVO, izmenjavo informacij in aktivnosti zagovorništva. Prav tako je namen srečanja izmenjati izkušnje in primere dobrih praks različnih evropskih držav, s ciljem, da oblikujemo splošne smernice razvojnih NVO za krepitev dialoga z vlado.

Med govorci bodo tudi:

- Eamon Casey, Dochas, Irska Verena Winkler, Eurostep, Belgija Daniela Janosevic, RPP, Avstrija Primož Šporar, PIC, Slovenija Polonca Šega, MJU

Poskušali bomo odgovoriti na naslednja vprašanja:

s kakšnimi izzivi se sooča razvojni sektor v novih EU državah članicah ter kakšna je vloga horizontalnih mrež pri tem?                                                                                 .

za kakšno obliko dialoga z vlado si prizadeva razvojni sektor v novih EU državah članicah? kako ustvariti stimulativno okolje za dolgoročno partnerstvo z vlado?

kako lahko razvojne NVO prispevamo k krepitvi civilnega dialoga z vlado?

Srečanje bo potekalo v angleškem jeziku. Prevajanje se lahko zagotovi po potrebi.

Predhodna prijava je obvezna. Prijavnico pošljite na e-naslov Anje Mešič: anja. rnesic@ sloga-platform.org oz. faksa: 01 542 1424.

The conference is organised within the framework of the Regional Partnership Programme.
More information about RPP under ' www.regionalpartnership.at'

REG

Ministrst^vo za zunanja zadeve

CIVILNO ZDRUŽENJE ZA NADZOR NAD INSTITUCIJAMI

IN OSTALE NVO

SKLICUJEMO NOVINARSKO KONFERENCO V PONEDELJEK

Z naslovom :

 

Zdraženi ob Lipi sprave,Civilno združenje za nadzor nad instituci­jami ter Civilna družba za demokracijo in pravno državo po spo­znanju,objavljenem v nekaterih medijih dne 6.11.2008 da je naša država in oblast v tesnem primežu komunistične indokrinacije, ki se je ne moremo osvoboditi,vljudno vabimo na skupno

da gospod Aleš Zalar nima moralne pravice postati Minister za pravo­sodje Demokratične

republike Slovenije, in da se ga za to funkcijo ne izbere.

 

Ko je bil gospod Aleš Zalar predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani, je preprečil vpis tožbe, ki jo je dne 23.2002 vložil Stanislav Klep v svojem imenu in v imenu DEMOS-Krambergerjeve združene liste proti državi in gospodu Milanu Kučanu, ki je bil takrat predsednik pred­sedstva RS in, ki ni spoštoval izreka Odločbe Ustavnega sodišča RS z dne 25.11.1992, v posledici česar je vprašljiva vrednost vseh poz­nejših državnozborskih in predsedniških volitev. Po političnem umoru ljudskega tribuna Ivana Krambergerja,je bil predstavnik liste Sta­nislav Klep, ki je s tožbo zahteval vračilo koristi, ki sta jo toženca imela od smrti Ivana Krambergerja, ki je pri prejšnjih volitvah ogrožal uspeh gospoda Milana Kučana.

ODGOVORNOST ZA NESPOŠTOVANJE ODLOČBE USTAVNEGA SODIŠČA BREMENI NAJPREJ SEDANJE USTAVNO SODIŠŠE, DRŽAVNE TOŽILCE Z BARBARO BREZIGAR VRED IN VSE SODNIKE, KI SO PODPISALI SVOJO "belo stavko". Izgovori državnih tožil­cev in sodnikov,da tožba ni bil vpisana zato, ker je bila podobna prejšnji; Ta prejšnja tožba pa ne obstoja, saj je bila zavržena, ker ni bila podpisana, to ve vsak "BRUC".Več na tiskovni konferenci.

Ne vpis tožbe pomeni nekomu korist iz zaslišanja Aleša Zalarja, na temu debelemu spisu aktu, ki je težek najmanj dva kilograma nosi naslov : STORILEC KAZNIVEGA DEJANJA ALEŠ ZALAR.

 

                                                                                    Stanislav KLEP

MINISTRSTVO.ZA PRAVOSODJE

 

Številka: 093-2/2008/,G Datum: 17. 09. 2008

Ministrstvo za pravosodje na podlagi prvega odstavka 31. člena Zakona o društvih (Uradni list RS, št. 61/06, ZDru-1) in prvega odstavka 28. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06, ZUP-UPB2, 126/07 in 65/08) v zadevi vloge Civilnega združenja za nadzor nad institucijami, Šmartinska 20/a, 1000 Ljubljana, ki ga zastopa predsednik združenja Boris Leopold Kurent, za podelitev statusa društva, ki deluje v javnem interesu, izdaja naslednjo

Civilno združenje za nadzor nad institucijami (v nadaljevanju CZNI, združenje), Šmartinska 20/a, 1000 Ljubljana, ki ga zastopa predsednik združenja Boris Leopold Kurent, je dne 08. 07. 2008 na Ministrstvo za pravosodje naslovilo vlogo za podelitev statusa društva, ki deluje v javnem interesu.

Iz vloge CZNI izhaja, da le-ta deluje že 7 let, in sicer predvsem v smeri pomoči državljanom, ki so jim kršene temeljne človekove pravice, zavzemanja za spoštovanje človekovih pravic in posredovanja med ljudstvom in oblastjo, pri čemer združenje opozarja na nepravilnosti pri delovanju državnih organov v smislu spoštovanja Ustave RS in razvoja demokracije. Iz vloge nadalje izhaja, da so bili na V. redni skupščini CZNI dne 11. 05. 2008, določeni cilji delovanja združenja, ki so v interesu demokracije in varovanja človekovih pravic. V vlogi je navedeno še, da je njihovo delovanje nesporno dokazano, saj so sklicali številne novinarske konference in okrogle mize. Vlogi je CZNI priložil še overjen temeljni akt, odločbo o vpisu v register društev, iz katerega je razviden tudi zakoniti zastopnik združenja in potrdilo o vpisu subjekta v poslovni register.Iz vloge CZNI izhaja, da le-ta deluje že 7 let, in sicer predvsem v smeri pomoči državljanom, ki so jim kršene temeljne človekove pravice, zavzemanja za spoštovanje človekovih pravic in posredovanja med ljudstvom in oblastjo, pri čemer združenje opozarja na nepravilnosti pri delovanju državnih organov v smislu spoštovanja Ustave RS in razvoja demokracije. Iz vloge nadalje izhaja, da so bili na V. redni skupščini CZNI dne 11. 05. 2008, določeni cilji delovanja združenja, ki so v interesu demokracije in varovanja človekovih pravic. V vlogi je navedeno še, da je njihovo delovanje nesporno dokazano, saj so sklicali številne novinarske konference in okrogle mize. Vlogi je CZNI priložil še overjen temeljni akt, odločbo o vpisu v register društev, iz katerega je razviden tudi zakoniti zastopnik združenja in potrdilo o vpisu subjekta v poslovni register.

Sedemletno delovanje združenja na področju varstva človekovih pravic in razvoja demokracije je šteti za dejavnost, ki presega interese njegovih članov in je splošno koristno, prav tako združenje predstavlja posrednika med ljudstvom in oblastjo pri opozarjanju na nepravilnosti v državnih organih. Da združenje presega interese svojih članov je potrjeno tudi s tem, da je le-to množično zastopano in da deluje kot humanitarno združenje.

                                                                                       Prof. dr. Lovro ŠTURM

Prvi člen Ustave RS pravi, da je Slovenija demokratična republika, tretji pa še posebej poudari, da v demokraciji vlada ljudstvo. Definicija demokracije pravi, da vsi državni organi prejmejo oblast od ljudstva po večinskem načelu. Žal to v Sloveniji za sodno vejo oblasti ne velja, saj so v anketi v oddaji Trenja dobili manj kot 40 odstotkov podpore, kar pomeni, da sodna veja oblasti deluje neu­stavno. Tudi predsednica sodniškega društva je priznala, da na cesto ne gredo stavkat, ker niso priljubljeni. Zato se lahko vpra­šamo, kako lahko sodstvo deluje legalno in zahteva višje plače ob manjšinski podpori, saj je to v nasprotju z ustavo. Kako lahko ustavno sodišče dovoljuje tako neustavno stanje?

Pred kratkim sem poslušal intervju s sodnikom sosednje države, ki je ponosen, da imajo sodniki 70-odstotno podporo ljudstva. Pri nas enostavno ignoriramo najvažnejši akt demokracije oz. ustavo. V Sloveniji kroži dopis, v katerem civilna iniciativa študentov in diplomantov prava obtožuje sodno vejo oblasti, da ne morejo priti do stažiranja in pravosodnega izpita. Očitno je levici ob prehodu v demokracijo uspelo podtakniti trajni sodniški mandat, preden se je takrat še neizkušena desnica zavedela prevare, in s tem ustoličiti svoje preverjene kadre. Ti sedaj obilno pomagajo levici, da nagaja desnici, da mnogih svojih dobrih idej ne more uresničiti. Zadnja taka poteza je bilo zapečatenje računalnikov s strani informacijske pooblaščenke, ki je postavila pravico posameznika do prostega čvekanja po elektronski pošti pred pravico ljudstva, da izve, kdo ga nezakonito izkorišča (dvig cen), in to je sodstvo potrdilo. Na pošiljanje študentov na prisluškovanje kristjanom pa pooblaščenka ni reagirala. Očitno levica še ohranja metode bivše Udbe za nadzor drugače mislečih. Ali bo sedaj šolski minister učil te veščine že v osnovni šoli? Kje je tu vladavina ljudstva? Zdaj lahko razumemo, zakaj levica takšno stanje tako krčevito brani. Seveda bi volivci to. Stanje lahko spremenili na volitvah z zadostno podporo desnici, ki te spremembe podpira, a žal večini to ustreza. Javno pozivam ustavno sodišče, da ljudstvu razloži, zakaj ne zahteva odprave neustavnega stanja oz. odkod črpa sodstvo legitimnost svojega delovanja. Menim, da bi moralo ustavno sodišče vsaj začasno odpraviti trajni mandat sodnikov, da se ta veja oblasti preoblikovati, da znova pridobi večinsko veljavo ljudi, ki je pogoj vsake oblasti v demokraciji. Če lahko ustavno sodišče funkcionira z omejenim mandatom, ne vidim razloga, da to ne bi bilo primerno za drugo sodstvo, saj bi v tem primeru vsak pazil, da sodi pošteno in se ne zameri ne levici in ne desnici. Mogoče pa bo vztrajanje levice pri obstoječem stanju oz. slovenskem fenomenu razložil poslanec Potrč, ki ima polna usta pravne države, ali njegov duhovni vodja Pahor, morda pa predsednik države, ki se rad sklicuje na ustavo pri manj pomembnih stvareh.

Priprava članka CZNI.