Je na krškem sodišču prišlo do hudih nepravilnosti, celo kriminala?

Originalno objavil(-a) Jani Debelak

Na Dossier korupcija smo prek posebnega obrazca za podajo anonimnega sporočila, ki se je očitno pokazal kot strel v polno, saj prek tega obrazca ljudje lažje opozorijo na svoj primer, prejeli pretresljiv niz sporočil domnevnega oškodovanca, ki opozarja na domnevne nepravilnosti na okrožnem sodišču v Krškem. Ker je zadeva zelo občutljiva, smo se odločili, da jo zakrijemo z vidika vseh oseb, ki se pojavljajo v primeru. Vse prepoznavne oznake bodo z naše strani ostale skrite, saj gre za primer, ki je še v postopku. 
Bralce opozarjamo, da smo poimenovali pisca niza sporočil kar pošiljatelj v naslednjem tekstu.
Kolikor smo razbrali iz tega niza sporočil, gre za primer zlorabe uradnega položaja s strani policije in sodstva, ko je neka družina iz Krškega konca skozi to zlorabo želela preprečiti hčeri poroko s pošiljateljem niza sporočil.
Osumljeni sodnik naj bi pošiljatelja po naročilu družine njegova dekleta preganjal zaradi kaznivega dejanja izsiljevanja te družine, dasiravno pošiljatelj te družine sploh ni poznal. Domnevna oškodovanka iz te družine je naročila policistu, ki je bil njen sosed, naj pošiljatelja zapre zaradi izsiljevanja, kar je ta tudi storil. Tudi sodnik ga je obsodil. Predsednica sodišča naj bi dejala, da ga je sodnik moral obsoditi, čeprav je vedel, da pošiljatelj ni kriv. Pošiljatelj trdi, da sta s partnerko zbežala v ZDA, kjer se skrivata po azilnih domovih. Pošiljatelj se boji zase in za svoje življenje. V sam primer se je vključila tudi tajna služba.
Podajamo tudi naš tekst Pravosodni kriminal v Sloveniji, ki smo ga napisali pred nekaj leti, v katerem smo opisali vidike pravosodnega kriminala. Ta naš tekst so sicer mnogi povzemali. Tekst se nahaja tukaj. 

Če podamo še niz sporočil. Naj povemo, da je pošiljatelj sporočila zapisal tudi svoje osebno ime ali vzdevek in pa elektronski naslov, ki pa ju ne bomo podali v sporočilu.

ZADEVA: pravosodni kriminal erste klase
SPOROČILO: 
- obveščam vas da so me v krškem po nedolžnem obsodili
v zadevi KXXX/200X.ZE VISJI TOZILEC XXXXX XXXXX. KI
ME TOLAŽI IN JE UGOTOVIL DA NISEM KRIV, JE SPISAL
DOKUMENT Ktp/XXXXXX -JSK/XXXX dne 07 04 2005 kjer jasno pise da me morajo po uradni dolžnosti oprostiti - pa ni pomagalo - zveze -korupcija - so bili močnejši - obsodili so me za poskus izsiljevanja
družine ki jo nikoli nisem poznal niti slišal za njih - XXXXX XXXXX -VISJI TOZILEC PRAVI DA GRE ZA PRAVOSODNI KRIMINAL. PROSIM POMAGAJTE MI BOJIM SE JIH
PROSIM POMAGAJTE

ZADEVA: pomagajte
SPOROČILO: 

- v krškem na sodišču je leglo pravosodnega kriminala.
povezani so kot najhujši kriminalci.domnevna oškodovanka ki jo nisem nikoli poznal, je naročila
svojemu sosedu policistu, da me zapre. Policist je to naredil.
Razlog: NISO HOTELI DA BI SE NJIHOVA HČERKA POROČILA Z MENOJ.
POSLEDICE: S PARTNERKO SVA ZBEZALA V AMERIKO IN PROSILA ZA AZIL.BOJIM SE JIH SE DANES PROSIM POMAGAJTE.ZADEVA:K XXX/2004

ZADEVA: Pravosodni kriminal
SPOROČILO: 
- prosim pomagajte SEM VELEZRTEV PRAVOSODNEGA KRIMINALA V KRSKEM V ZADEVI K XXX/2004.Z MANO DRZI SE VISJI TOZILEC XXXXX XXXXX PREDSEDNICA SODIŠČA V KRŠKEM, KI PA SO NEMOČNI, KLJUB TEMU DA IMAM VSE DOKAZE, OSTAJAM NEMOČEN.VSESKOZI SE SKRIVAM, KER SE JIH BOJIM -V ZADEVO SE JE VKLJUČILA CELO TAJNA SLUŽBA
PROSIM POMAGAJTE _ZADEVA K XXX/2004

ZADEVA: pravosodni velekriminal v krškem 
SPOROČILO:
- prosim pomagajte CELO DOMNEVNI OŠKODOVANCI SO POTIHO
PRIZNALI DA NISO BILI OŠKODOVANI.gre ZA velepravosodni kriminal v zadevi KXXX/2004.PREDSEDNICA SODIŠČA GOSPA XXXXXXX MI JE PRIZNALA, DA ME JE SODNIK MORAL OBSODITI, KLJUB TEMU DA JE VEDEL, DA NISEM BIL KRIV: GRE ZA SODNIKA XXXXXXX XXXXXX.PROSIM POMAGAJTE

ZADEVA: KRŠKO
SPOROČILO:
- Z ODVETNIKOM POSEDUJEVA NEPOSREDNE DOKAZE O PRAVOSODNEM KRIMINALU V KRŠKEM -NA MOJI STRANI JE SE PREDSEDNICA SODIŠČA , VIŠJI TOZILEC IN PRITRJUJE MI CELO OKROŽNI TOŽILEC, KI JE VODIL POSTOPEK - ZADEVA K XXX/2004 - 
SEM ŽRTEV PRAVOSODNEGA VELEKRIMINALA V KRŠKEM - NEUPRAVIČENO OBSOJEN, ZAPRT, BEZAL PO AZILNIH CENTRIH ZDA, ŠE NAPREJ NEMOČEN - STREŽEJO MI CELO PO ŽIVLJENJU 
LEPO PROSIM POMAGAJTE

Naš odgovor: 
Kot opažamo, ste v kontaktu z ustreznimi državnimi organi v Sloveniji, kar je spodbudno. Zavedati se morate, da preiskava traja dalj časa. V primeru, da je osumljena oseba sodnik, so zadeve nekoliko bolj zapletene, saj sodnike ščiti Ustava Republike Slovenije (tako njihov mandat, ki je trajen, kot tudi njihove sodniške odločitve), česar se nenazadnje sodniki tudi zelo dobro zavedajo, nekateri tudi na način, da se do svojega dela zato vedejo zelo brezskrbno. 
Konkretni primer je moč reševati z več nivojev. Z vidika tako policijskih kot tudi sodniških nepravilnosti. 
Policijske nepravilnosti lahko preiskuje tožilstvo, predvsem posebna tožilska skupina, ki je ustanovljena za obravnavo in preiskovanje nepravilnosti znotraj policije. Ta tožilska skupina je neposredno podrejena generalni državni tožilki, torej Vrhovnemu državnemu tožilstvu. Ta skupina bi lahko obravnavala primer nepravilnosti policista, ki vas je zaprl. 
Nepravilnosti sodnika se preiskujejo tudi s strani tožilstva. Je pa moč sodnikovo delo oceniti s strani pesonalnih svetov oziroma komisij posameznih sodišč, nakar sodni svet sprejme ali zavrne razloge in posledično (ne) ukrepa. Sodni svet je tudi telo, ki lahko naloži ocenitev dela posameznega sodnika.
Več si preberite v Zakonu o sodniški službi:  

4. oddelek
Kriteriji za izbiro in napredovanje sodnika in postopek ocenjevanja sodniškega dela
28. člen
Sodni svet se mora pri izbiri kandidatov za sodniško službo in odločanju o napredovanju ravnati po kriterijih, ki jih določa ta zakon za ugotovitev, ali kandidat ima strokovno znanje in sposobnosti za opravljanje sodniške službe oziroma izpolnjuje pogoje za napredovanje. 
Kriteriji iz prejšnjega odstavka obvezujejo tudi personalne svete.
29. člen
Ocena sodniške službe se sestavi ob upoštevanju naslednjih kriterijev: 
1. strokovno znanje, pri čemer se upoštevajo zlasti sodnikova strokovna dejavnost, specialistični in podiplomski študij ter dosežen ugled v pravni stroki; 
2. delovne sposobnosti, pri čemer se upoštevajo zlasti doseženo razmerje med opravljenim in pričakovanim obsegom sodnikovega dela, ali sodnik strnjeno razpisuje naroke in strnjeno vodi obravnave, pravočasnost pisne izdelave sodne odločbe in pravočasnost postopanja v zvezi z vloženimi pravnimi sredstvi; 
3. sposobnost razreševanja pravnih vprašanj, pri čemer se upoštevajo zlasti dosežena stopnja pravilnosti in zakonitosti sodnikovega odločanja, ugotovljena predvsem v postopkih s pravnimi sredstvi, ali sodnik upošteva dobro sodno prakso in njegove sposobnosti za reševanje zapletenih in kompleksnih zadev; 
4. opravljeno delo pri odpravi in preprečitvi sodnih zaostankov, zlasti reševanje zadev po vrstnem redu pripada, upoštevaje število dodeljenih zadev pa tudi razmerje med številom rešenih zadev, ki so določene kot sodni zaostanek, in številom vseh rešenih zadev, razmerje med številom rešenih pomembnejših zadev, ki so določene kot sodni zaostanek, in številom vseh rešenih pomembnejših zadev, ter število sklenjenih sodnih poravnav; 
5. varovanje ugleda sodnika in sodišča, ki se ugotavlja zlasti na podlagi načina vodenja postopkov, komuniciranja s strankami in drugimi organi, varovanja neodvisnosti, nepristranskosti, zanesljivosti in pokončnosti ter obnašanja v službi in zunaj nje; 
6. sposobnost ustnega in pisnega izražanja, kakor izhaja zlasti iz spisov obravnavanih zadev, izdelanih odločb in sodnikovega strokovnega delovanja; 
7. opravljeno dodatno delo pri izvrševanju sodne funkcije, zlasti v okviru mentorstva, sodelovanje pri izobraževanju in strokovnem izpopolnjevanju ter sodelovanje v zakonodajnih postopkih; 
8. odnos do sodelavcev pri opravljanju sodniškega dela; 
9. sposobnost opravljanja nalog vodstvenega mesta, če je sodnik imenovan na tako mesto, kakor se kaže zlasti v rezultatih dela na področju, ki je sodniku zaupano. 
Ocena sodniške službe mora vsebovati izpolnjevanje vseh kriterijev iz prejšnjega odstavka.
30. člen
Za kandidate, ki se prvič potegujejo za sodniško službo, se smiselno uporabljajo kriteriji iz prejšnjega člena.
31. člen
Za sodnike izdela personalni svet oceno sodniške službe vsaka tri leta, pred tem časom pa na zahtevo sodnega sveta, predsednika sodišča, predsednika sodišča višje stopnje ali sodnika samega. 
Za sodnika se v prvih treh letih opravljanja sodniške službe izdela ocena sodniške službe vsako leto. 
Ocena sodniške službe se izdela na podlagi podatkov iz osebnega spisa sodnika in drugih podatkov o izpolnjevanju kriterijev iz 29. člena tega zakona. V okviru izdelave ocene sodniške službe se za ugotovitev izpolnjevanja kriterijev iz 2. in 6. točke prvega odstavka 29. člena tega zakona pregledujejo spisi zadev, dodeljenih sodniku, in zadev, o katerih je že bilo pravnomočno odločeno. 
Osebni spis sodnika se vodi v uradu predsednika sodišča, pri katerem sodnik opravlja sodniško službo, za predsednika sodišča pa v uradu predsednika sodišča neposredno višje stopnje. Če je sodnik premeščen na drugo sodišče, se osebni spis prenese v urad predsednika tega sodišča. 
V osebni spis sodnika se po odredbi predsednika sodišča, predsednika sodišča višje stopnje, personalnega sveta, sodnega sveta ali na zahtevo sodnika vnašajo vsi podatki, pomembni za izdelavo ocene sodniške službe. Z vsebino vsakega vnosa se takoj seznani sodnika, na katerega se spis nanaša. 
Podatke iz osebnega spisa lahko vpogledajo le osebe in organi iz prejšnjega odstavka, disciplinski tožilec in disciplinsko sodišče prve in druge stopnje zaradi izvajanja pooblastil po tem zakonu in zakonu, ki ureja organizacijo in pristojnost sodišč. Sodnik ima pravico do vpogleda v svoj osebni spis.
32. člen
Z oceno sodniške službe personalni svet ugotovi, da sodnik: 
1. ne ustreza sodniški službi; 
2. ne izpolnjuje pogojev za napredovanje; 
3. izpolnjuje pogoje za napredovanje; 
4. izpolnjuje pogoje za hitrejše napredovanje; 
5. izpolnjuje pogoje za izjemno napredovanje v višji sodniški naziv. 
Ocena iz 4. točke prejšnjega odstavka se izda, če personalni svet ugotovi, da sodnik izpolnjuje vse kriterije iz prvega odstavka 29. člena tega zakona, izkazuje nadpovprečno strokovno znanje, nadpovprečne delovne sposobnosti in nadpovprečne sposobnosti razreševanja pravnih vprašanj ter nadpovprečno uspešno opravlja delo pri odpravi in preprečitvi zaostankov (1. do 4. točka prvega odstavka 29. člena). 
Ocena iz 5. točke prvega odstavka tega člena se izda, če personalni svet ugotovi, da sodnik nadpovprečno izpolnjuje vse kriterije iz prvega odstavka 29. člena tega zakona, izkazuje izjemno strokovno znanje, izjemne delovne sposobnosti in izjemne sposobnosti razreševanja pravnih vprašanj ter izjemno uspešno opravlja delo pri odpravi in preprečitvi zaostankov (1. do 4. točka prvega odstavka 29. člena).
33. člen
Če iz ocene izhaja, da sodnik ne ustreza sodniški službi, mu sodniška funkcija preneha. 
Oceno sodniške službe iz prejšnjega odstavka je treba pred njenim učinkovanjem predložiti v potrditev sodnemu svetu.
34. člen
Če iz ocene izhaja, da sodnik ne izpolnjuje pogojev za napredovanje, ne more biti imenovan na višje sodniško mesto ali na položaj svetnika in ne more biti uvrščen v višji plačni razred, dokler ni z oceno ugotovljeno, da izpolnjuje pogoje za napredovanje. 
Če po določbah tega zakona ni ovir za napredovanje, oziroma če iz ocene izhaja, da sodnik izpolnjuje pogoje za napredovanje, ga predsednik sodišča v skladu s pogoji tega zakona uvrsti v višji plačni razred oziroma imenuje na položaj svetnika. 
Če iz ocene izhaja, da izpolnjuje pogoje za hitrejše napredovanje, sodnik: 
– napreduje v plačni razred, ki je po vrsti naslednji višji od plačnega razreda, na katerega bi napredoval po 26. členu tega zakona; 
– lahko napreduje na višje sodniško mesto že po prvem napredovanju v višji plačni razred, ne glede na določbe 10., 11., 12. in prvega odstavka 27. člena tega zakona; 
– napreduje na položaj svetnika višjega že pri drugem napredovanju v višji plačni razred oziroma na položaj svetnika okrajnega ali okrožnega sodišča v skladu s četrtim odstavkom 27. člena tega zakona. 
Vrhovni sodnik lahko napreduje na položaj svetnika po šestih letih opravljanja sodniške službe vrhovnega sodnika, če je z oceno sodniške službe ugotovljeno, da izpolnjuje pogoje za hitrejše napredovanje.
34.a člen
Sodnik lahko iz posebno utemeljenih razlogov napreduje v neposredno višji sodniški naziv (okrožni, višji, vrhovni sodnik). O napredovanju odloči sodni svet na predlog personalnega sveta, ki je pristojen za oceno sodniške službe. 
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka odloči o izjemnem napredovanju v naziv vrhovni sodnik državni zbor na predlog sodnega sveta. 
Posebno utemeljeni razlogi iz prvega odstavka tega člena so dani, če iz ocene sodniške službe izhaja, da sodnik izpolnjuje pogoje za izjemno napredovanje v višji sodniški naziv. 
Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena lahko okrajni oziroma okrožni sodnik svetnik na istem sodniškem mestu napreduje v neposredno višji sodniški naziv, če so pretekla najmanj tri leta od imenovanja sodnika na položaj svetnika in če iz ocene sodniške službe izhaja, da izpolnjuje pogoje za hitrejše napredovanje. Pri tem napredovanju lahko doseže največ naziv višjega sodnika, na istem sodniškem mestu pa ne more biti imenovan na položaj višjega sodnika svetnika. 
Sodnika iz prejšnjega odstavka se z letnim razporedom dela v skladu z zakonom, ki ureja sodišča, razporedi praviloma za sojenje v pomembnejših zadevah ter za opravljanje dodatnega dela pri izvrševanju sodne funkcije v okviru mentorstva, lahko pa se ga tudi dodeli na sodišče višjega položaja, ki ustreza njegovemu nazivu.
34.b člen
Sodnik, ki napreduje v višji sodniški naziv ali na višje sodniško mesto, se uvrsti v plačni razred v skladu s 45. členom tega zakona oziroma v plačni razred, ki je za en plačni razred višji od plačnega razreda, v katerega je bil uvrščen pred napredovanjem. 
Pri napredovanju v višji sodniški naziv na istem sodniškem mestu lahko sodnik doseže plačni razred, ki je za največ dvanajst plačnih razredov višji od izhodiščnega plačnega razreda sodniškega mesta. 
Sodnik, ki napreduje na položaj svetnika, se uvrsti v plačni razred svetnika ustreznega sodniškega naziva.
35. člen
Personalni svet višjega sodišča izdela oceno sodniške službe za okrajne in okrožne sodnike, ki opravljajo sodniško službo na okrajnih in okrožnih sodiščih na njegovem območju in za sodnike, ki so dodeljeni na višje sodišče. 
Personalni svet Vrhovnega sodišča Republike Slovenije izdela oceno sodniške službe za višje sodnike in vrhovne sodnike. 
Za sodnike, ki so dodeljeni na delo na Ustavno sodišče Republike Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije, v strokovno službo sodnega sveta, v center za izobraževanje in v ministrstvo, pristojno za pravosodje, izdela oceno personalni svet Vrhovnega sodišča Republike Slovenije v sodelovanju s predstojniki teh organov.
36. člen
Oceno sodniške službe pošlje personalni svet pisno in zaupno ocenjevanemu sodniku in predsedniku sodišča, na katerem sodnik opravlja sodniško službo, oceno za sodnika, ki je predsednik sodišča, predsedniku sodišča neposredno višje stopnje, za sodnika, ki je dodeljen po 71. členu tega zakona, pa predstojniku organa. 
Ocenjevani sodnik, predsednik sodišča ali predstojnik organa, ki se z oceno ne strinja, se lahko pritoži v osmih dneh pri personalnem svetu Vrhovnega sodišča Republike Slovenije. 
Ko odloča o pritožbi zoper oceno iz prvega odstavka 35. člena tega zakona, personalni svet Vrhovnega sodišča Republike Slovenije pritožbo zavrne, oceno spremeni ali pa jo razveljavi in zahteva od personalnega sveta višjega sodišča ponovno izdelavo ocene. 
O pritožbi zoper oceno iz drugega odstavka 35. člena tega zakona odloča personalni svet Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z večino glasov vseh članov. Po ponovni obravnavi ocene personalni svet oceno spremeni ali pa pritožbo zavrne.

Torej. Pomaga vam lahko sodni svet, čeprav je v vašem primeru očitno, da bi moralo delovati več inštitucij, katerih osnovno stičišče pa je Vrhovno državno tožilstvo.
Če želite, nam svojo zgodbo lahko bolj podrobno opišete. Bodisi prek obrazca za anonimna sporočila, bodisi nam pošljete elektronski naslov na korupcija@hotmail.com. Zaenkrat ste namreč povedali premalo. 

Uredil Administrator - 30/December/2008 ob  02:49