Primer gosta Fred-a iz Maribora

Butalska sodba

Na sodišču v Mariboru so mi izdali sodbo s katero so me  obsodili na 4 meseca zapora pogojno na dve leti, ker naj bi od svojega otroka tedaj starega 9 let zahteval ,da je z mano zlagal posodo iz pomivalnega stroja v kuhinjske elemente. Sodbo  in vse dokaze z zaslišanji sem pripravljen posredovati v celoti, da se odkrije do kod seže umnost sodnice okrajnega sodišča mag. Vanje Verdel Kokol .

Na sodišču niso dovolili izvajati prav nobenih dokazov, ogledov, moj celoten zagovor je iz spisa izginil ,že pred izdano sodbo. sodnica je zahtevala zagovor od mojega odvetnika, vendar ga ni dobila in nato še od mene osebno. kljub temu,da sem ji dokument predal v roke njej osebno na obravnavi, ga ponovno zahteva z obrazložitvijo,da ga ji nisem izročil. Kljub vsemu izda sodbo, ki je dokaz popolne arogance,ki si jo lahko sodnica dovoli. Sodba še ni pravnomočna.

Butalska sodba

Na sodišču v Mariboru so mi izdali sodbo s katero so me  obsodili na 4 meseca zapora pogojno na dve leti, ker naj bi od svojega otroka tedaj starega 9 let zahteval ,da je z mano zlagal posodo iz pomivalnega stroja v kuhinjske elemente. Sodbo  in vse dokaze z zaslišanji sem pripravljen posredovati v celoti, da se odkrije do kod seže umnost sodnice okrajnega sodišča mag. Vanje Verdel Kokol .

Na sodišču niso dovolili izvajati prav nobenih dokazov, ogledov, moj celoten zagovor je iz spisa izginil ,že pred izdano sodbo. sodnica je zahtevala zagovor od mojega odvetnika, vendar ga ni dobila in nato še od mene osebno. kljub temu,da sem ji dokument predal v roke njej osebno na obravnavi, ga ponovno zahteva z obrazložitvijo,da ga ji nisem izročil. Kljub vsemu izda sodbo, ki je dokaz popolne arogance,ki si jo lahko sodnica dovoli. Sodba še ni pravnomočna.

V ZGORNJEM TEKSTU JE BRATI STANDARDNE MAFIJSKE POSLE SLOVENSKEGA PRAVOSODJA. PONOVNO GRE POVDARITI, DA TA PRIMER NI OSAMLJEN. TA PRIMER JE PRAVILO SLOVENSKE PRAVOSODNE MAFIJE.

Hm ....res je premalo podatkov za komentarje in sklepe o tej zadevi, upam da bo gost objavil vsaj obtožnico ali kaj drugega, da se lahko sproži debata o njegovem primeru. Glede na prakso slovenskih sodišč, je taka in podobna zgodba mogoča, čeprav se dejansko samo na podlagi suma ne more komentirati.

Moramo povedati naslednje. Nad vašo zgodbo bi bili zelo presenečeni in bi ji morda tudi težko verjeli, če ne bi vedeli za primere, kjer sta policija in pravosodje delovala koruptivno, celo kriminalno, način delovanja skorumpirancev znotraj policije in pravosodja pa dokaj podoben vašemu primeru. Očitno se korupcija in kriminal v pravosodju skorajda vedno izvajajo po istem kopitu.

Vaš primer je za nas še toliko bolj pomenljiv, saj dodatno kaže na neprimernost Franca Testena za predsednika Vrhovnega sodišča. Ta človek je v nedavni oddaji RTV Slovenija izjavil eno veliko laž, da korupcije med sodniki ni, da je to samo govor ulice, kljub temu, da očitno on oziroma organ, katerega vodja je, pozna veliko primerov domnevno nepravilnega delovanja pravosodja. To kaže na izjemno prikrivaško politiko Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, ki je že znan pojav. Sami primeri ljudi, ki so s svojim primerom obvestili tudi ta organ, kažejo, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije v sedanji sestavi, zaradi izrazito sporne politike delovanja ni sposobno zagotavljati pravne države. to je še toliko bolj zaskrbljujoče, če se ve da je Vrhovno sodišče eden najvišjih organov in po njemu velikokrat sledi zgolj še Strasbourg. Problem slovenskega pravosodja je ravno v tem, da se sodniki skrivajo za določili, ki jim podeljejo pretirano neodvisnost (za to so v celoti krivi poslanci, ki so jim to neodvisnost dali in pa nespametni avtorji slovenske ustave, ki so v ustavi dovolili ogromne luknje, ki onemogočajo hitro in učinkovito zamenjavo ustavnih določil, oziroma področij, ki jih določila urejajo). Zato se vsi skrivajo za eno priročno zavoro, češ da ne smejo komentirati sodb. Na ta način predpostavijo pravilnost, tudi če te niso pravilne. To je velik problem slovenskega sodstva, za kar je v veliki krivo pravosodje samo in pa politika (gre predvsem za izrazito problematično politiko prejšnje oblasti, za katero upamo, da ji sedanja oblast ne bo sledila, ker bo to poraz za slovensko pravno državo).

Gosta Freda bi prosili, naj se najprej včlani na Forum Dossier korupcija. Včlanitev je zelo enostavna. Z včlanitvijo bo lahko uporabil funkcijo Zasebnega sporočilnika, prek katerega je moč podajati privatna sporočila. Kar zadeva objavo konkretne sodbe, se naam zdi najbolj pametno, da se pri objavi vsaj zaenkrat relevantna imena, ki se pojavljajo v postopku zakrijejo, tudi vaše, saj gre v vašem primeru tudi za mladoletne osebe, ki jih precej zgrešena slovenska zakonodaja (ki se je zgledovala po nezgledni evropski) ščiti do takšne mere, da onemogoča ustrezen nadzor javnosti nad pravilnostjo odločanja pravosodnih organov. Obstoj mladoletnikov v sodnih primerih se preprosto zlorablja za prikrivanje delovanja pravosodnih organov. To je še ena slaba zgodba zase. Torej. Najprej se včlanite. 

V povezavi s primerom, ki ga je poslal član fred, podajamo še nekaj informacij. Njegov primer je že opisala revija Mag in sicer v jubilejni številki 16 z dne 20.4.2005 na straneh 32-34 v članku z naslovom: Center za socialni kaos, kjer je bilo opozorjeno na mariborski center za socialno delo in njegovo direktorico. Če povzamemo besedilo, ki se nanaša na člana Freda.

 

Izsek članka:

Protizakoniti postopki. Ministrstvo za delo je konec leta 2003 na CSD odredilo izredni upravni in strokovni nadzor in ugotovilo kopico kršitev, del še iz obdobja, ko ga ni vodila Petrovičeva; direktorica je postala aprila 2002. Nadzor je uvedlo na zahtevo Leona Gobca, ki je prepričan, da so mu grobo kršili pravice pri določanju stikov z otrokom po razvezi. V začetku septembra 2001 je na center poslal popolno vlogo za takojšnjo ureditev stikov s hčerko in zahteval izločitev socialne delavke M. M. iz postopka. CSD je pravočasno izdal sklep, s katerim je izločitev zavrnil, vendar je Gobec vložil pritožbo na ministrstvo. Strokovna delavka se je nato sama želela izločiti, zato pritožbe sploh niso posredovali na ministrstvo, pač pa s sklepom ugodili Gobcu. Ravnali so napačno. Pritožbo bi morali poslati na ministrstvo, o predlogu strokovne delavke pa izdati nov sklep, s katerim bi jo izločili iz postopka pod pogojem, da bi bili podani razlogi.

Kar zadeva stike z otrokom, sta starša januarja 2002 sklenila poravnavo, vendar so jo na centru zapisali pomanjkljivo, zato je pristojna upravna enota zahtevo za izvršbo zavrgla. Komisija je odkrila nepravilnosti tudi pri vabilih, ki so jih s centra pošiljali strankam v postopku, saj niso bila napisana skladno z zakonom. Velja poudariti, da stiki nikoli niso potekali tako, kot je bilo dogovorjeno, na kar je ves čas oče opozarjal in se pritoževal. Nadzorna komisija je še odkrila, da CSD z družino ni delal svetovalno. Ker sta si starša očitno nasprotovala in ker oče s hčerko, potem ko sta z materjo odšli, praktično ni imel stikov, ter upoštevaje materina opozorila o družinskem nasilju, bi CSD moral pridobiti oceno ogroženosti otroka in primernosti očeta. Šele potem bi lahko ob-tožbe strokovno ovrednotil. Tako pa so, kot je ugotovila komisija, ostale le neutemeljene navedbe, vendar se je CSD pri odločanju o stikih nanje kljub temu navezoval. Komisija je še poudarila, da bi moral CSD ohranjati in razvijati stik med hčerko in očetom ter njegovim sorodstvom. Ugotovitve zbujajo še posebno skrb ob opozorilu Leona Gobca, da je z zdaj 13-letno hčerko v zadnjih štirih letih preživel samo šestnajst dni, od maja lani pa praktično nimata več stikov. Prepričan je, da je bila direktorica Petrovičeva vseskozi na strani bivše žene, čemur delno pritrjuje tudi komisija:"center je v večji meri upošteval le navedbe matere brez dokazov in strokovnega ovrednotenja, oče pa je moral vsako izjavo ali pobudo za spremembo stanja dokazovati..."

 

Odtujena oče in hči

Leon Gobec, ki meni, da so mu grobo kršili pravice pri urejanju stikov s hčerko, je prepričan, da so za to krive tudi zasebne povezave med odvetnico njegove bivše žene Rijo Krivograd in direktorico Ružico Petrovič; bili naj bi dobri znanki. celo prijateljici. Njegove besede obe zanikata, Krivogradova pa še dodaja, da bi bila vesela, če bi bila prijateljica Petrovičeve, saj se ji zdi izredno strokovna in korektna oseba.

Mati J. G, ki jo Gobec obtožuje onemogočanja stikov, pravi, da jih ni nikoli preprečevala, nasprotno, žeteia si je, da bi lahko prevzel več obveznosti pri skrbništvu. Po njenih besedah hči sama odklanja stike, kar naj bi bil poieg mnenj psihologov razlog, da je CSD v Celju (kamor je bilo preneseno odločanje) izdal začasno odredbo o prekinitvi stikov. Oče zanika, da bi se ga hčerka bala, in doda, da mu jo je mati v minulih letih povsem odtujila, saj ji ne dovoli niti stikov s sorodstvom po njegovi strani. Še enkrat je poudaril, da se Krivogradova in Petrovičeva dobro poznata.

 

Absurdna sodba

Leon Gobec nas je opozoril še na sodbo, s katero ga je okrajno sodišče v Mariboru spoznalo za krivega treh kaznivih dejanj, ki naj bi jih storil nad bivšo ženo J. G. in hčerko. Ko smo jo prebrali, nismo verjeli svojim očem. Sodnica Vanja Verdel Kokol mu je izrekla polletno zaporno kazen pogojno na dve leti, in sicer za kaznivo dejanje protipravnega odvzema prostosti, ker naj bi bivšo ženo za nekaj ur zaklenil v svoj lokal, in kaznivo dejanje ogrožanja varnosti, saj naj bi ji v tem času grozil. Po mnenju sodnice ni bilo nobenih pomislekov, da je to res storil, čeprav se je oprla zgolj na izjave bivše žene, brez kakršnegakoli dokaza. Gobec dejanji zanika. Morda še bolj za lase privlečena je podlaga za obsodbo za tretje kaznivo dejanje, zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje, kar naj bi oče zakrivil s tem, da je od hčerke zahteval, naj zloži posodo v pomivalni stroj in jo potem pospravi v kuhinjske elernente. Sodnica piše, da je morala to početi od petega leta dalje, vendar Gobec navedbo odločno zanika, češ da je to zahteval le enkrat, pri devetih letih. Sodnica je kljub temu ugotovila, da je kaznivo dejanje “brez dvoma storil”. Sodba Vanje Verdel Kokol, še posebno obrazložitev, bi lahko postala učni primer na pravni fakutteti, kako se ne sme soditi.

 

Faksimile prve strani sodbe:

 

Več piše v Magu, predvsem o neukrepanju oblasti v zvezi z domnevnimi nepravilnostmi na mariborskem centru za socialno delo.

Gospod Leon Gobec je na svoj primer, katerega vrhunec je bila nesrečna marčevska sodba, opozoril tudi v drugih medijih. Podajamo nekaj tekstov, ki se nanašajo na primer, ali so vsaj posredno povezani z njim in gospodom Gobcem.

Večer: Če so usode v nepravih rokah - 29.6.2004

Forum Podos: Kazenska ovadba zoper direktorico CSD Maribor - 11.11.2003