Dossier korupcija

petek, 8.januar.2016 - 06:47

Interpelacija zoper Karla Erjavca je še eden od poskusov rušenja Cerarjeve vlade

Interpelacija zoper ministra Karla Erjavca je nesmiselna in nepotrebna.

Predlagatelji interpelacije zoper Karla Erjavca ministru med drugim očitajo tudi ohranjanje povezav z Rusijo, dasiravno želi Karl Erjavec ohraniti dobre odnose z vsemi pomembnimi državami za Slovenijo. Tako z zahodom kot z Rusijo in drugimi državami. To je vredno le pohvale in ne kritike.

Karl Erjavec in John Kerry

Sergej Lavrov in Karl Erjavec

Interpelacija zoper ministra za zunanje zadeve Karla Erjavca, katero je vložila Nova Slovenija ob podpori stranke SDS, je zgolj še eden od poskusov desnih strank v opoziciji, da vnesejo razdor v vladajočo koalicijo in povzročijo padec trenutne vlade.

Nič novega pod soncem, bi lahko rekli.

Nekaterim bi bil padec Karla Erjavca zelo povšeči, saj gre predsednika druge najmočnejše koalicijske stranke. Če bi jim uspelo vnesti razdor v koalicijo, bi lažje povzročili sesutje le te.

To Slovenija pozna že iz preteklosti, ko so notranje razprtije povzročile razpad nekaterih prejšnjih levih vlad.

Verjamemo, da so se levi politiki glede tega že kaj naučili.

Dodaten element, zakaj si desne stranke tako želijo čim prej na oblast, pa je tudi ta, ker si želijo zagotoviti nadaljevanje političnega vpliva tudi na Ustavno sodišče Republike Slovenije, ki je trenutno pretežno prodesno usmerjeno, ker pa v naslednjem letu poteče mandat kar šestim ustavnim sodnikom, pa si desnica prizadeva sklatiti vlado še pred časom zamenjave starih sodnikov z novimi, kar bi, v kolikor bodo stranke na levici in sredini pametne, povzročilo prepotrebno spremembo politične sučnosti slovenskega ustavnega sodišča.

Interpelacija zoper Karla Erjavca bo zgolj še ena politična milnica slovenskega parlamenta v režiji desnih strank v slovenskem parlamentu.

Če omenimo še očitek Karlu Erjavcu, ki se nam zdi najbolj brezvezen (čeprav so neutemeljeni praktično vsi).

Gre za očitek, da je glas Slovenije s Karlom Erjavcem na čelu zunanjega ministrstva v EU premalo slišen.

Glas Slovenije je manj slišen prvenstveno zaradi dejstva, ker je Slovenija premajhna država.

Z nobenim drugim ministrom ne bi bil glas nič kaj bolj slišen.

Tudi vzrtrajanje Slovenije pri dobrih odnosih z Rusijo ni nekaj, kar bi bilo potrebno kritizirati, ampak od strank na slovenski politični desnici, ki so močno ideološko obremenjene, je za pričakovati, da bodo kritizirale tudi to dejstvo, ki pa je za Slovenijo zgolj pozitivno, saj se Slovenija trudi ne zameriti se Rusiji, ker se zaveda prednosti dobrih odnosov s to državo.

Skratka. Interpelacijo zoper ministra Erjavca je potrebno šteti kot še enega v nizu poskusov desnice, da vnese razdor v trenutno vlado z edinim ciljem – priti na oblast.

Gre torej za interpelacijo, s katero želi desnica doseči razdor v vladi. Morda mislijo, da bodo ravno v Karlu Erjavcu našli človeka, ki bi ga druge stranke vladajoče koalicije žrtvovale, ker pa je vodja druge največje koalicijske stranke, pa bi tako uspeli dodobra razrahljati koalicijo.

Sicer so nekatere druge levičarske vlade že odstranjevale Karla Erjavca, kar se pa ni dobro končalo ne za te vlade, ne za določene stranke v teh vladah.

Zato bi bilo zelo neumno pričakovati, da bi sedanja oblast šla po isti poti političnega razdora, ki vodi v propad.

Kar zadeva delo Karla Erjavca, pa lahko rečemo, da je čisto normalno.

Kakšen drugi človek ne bi mogel ravnati nič kaj dosti drugače.

Zato bi bilo neumno odstaviti človeka, ki dela čisto normalno.

To, da pa občasno kaj pove, pa ni nič slabega, ampak to lahko štejemo tudi kot vrlino.

Je pa znano, da se desničarji obesijo na čisto vsako besedo oziroma izjavo in jo obrnejo sebi v prid.

Recimo, to se je pred kratkim zgodilo tudi z besedo poslanke SMC Jasne Murgel, ki je po porazu zagovornikov novele ZZZR na referendumu povedala, da leto dni (kolikor je potrebno počakati pred ponovno vložitvijo kakšnega zakona, če obstoječi zakon na to isto temo pade) mine hitro, da pa bo v tem letu prišlo tudi do menjave sodnikov.

Na desnici so to predstavili kot izraženo jasno namero, da bo vladajoča koalicija naredila neko nespodobno dejanje (politično kadrovanje), dasiravno ni poslanka povedala nič takšnega. Namreč. V letu dni poteče mandat šestim sodnikom ustavnega sodišča (od devetih). Še več. Menjava nekaterih ustavnih sodnikov bo naravnost dobrodošla, saj bo tako Ustavno sodišče Republike Slovenije dobilo možnost, da se znebi desnega političnega vpliva, ki se je izkazal za problematičnega.

Karlu Erjavcu, ki je znan po svoji neposrednosti, občasno pa se rad tudi pošali in tako popestri kakšno stvar, pa verjetno lahko najdejo še precej več izjav, ki jih lahko nato obrnejo na način, da mu na podlagi tega kaj očitajo.

Čisto bedno.

Karl Erjavec se je dejansko izkazal za čisto dobro delujočega zunanjega ministra (še posebej je pozitivno njegovo vztrajanje na neki skoraj bi rekli neuvrščeni drži, ko želi imeti dobre stike tako z zahodom, kot z Rusijo in državami, nastalimi na področju bivše SFRJ – dejstvo, da slovenski desni politiki takšno držo Karla Erjavca jemljejo kot nekaj slabega, dokazuje, kako zelo neumni so očitki zoper Karla Erjavca v interpelaciji), a mnoge moti njegova druga funkcija, to pa je funkcija predsednika druge najmočnejše stranke v vladajoči koaliciji.

Glavni cilj je torej doseči razdor v vladi. Vladne stranke morajo zato prvenstveno ohraniti trdnost, ki je ključna za obstoj na oblasti.

Desne stranke namreč želijo načeti predvsem trdnost vladajoče koalicije.

Morda vidijo, da bi lahko nekateri ljudje na levici bili ravno proti Karlu Erjavcu, zato so se spravili nadenj, upajoč, da bo na politični levici dovolj naivnežev, ki bi bili sposobni delovati tako nepremišljeno, da bi zmanjšali trdnost koalicije zavoljo nekih animozitet, kar zadeva Karla Erjavca (kar se je recimo zgodilo z eno prejšnjih levih vlad).

Prvi odzivi vladajočih strank kažejo na to, da desnica ne bo uspela v svoji nameri, saj se na levici zelo dobro zavedajo, da je potreben pragmatizem, obenem pa Karl Erjavec na zunanjem ministrstvu deluje čisto v redu. Očitki proti njemu so prvenstveno obešanje na malenkosti.

Namesto malenkosti se je potrebno predvsem zazreti na celotno paradigmo, ki velja v času delovanja Karla Erjavca na zunanjem ministrstvu, ta pa je, da Slovenija vodi eno čim bolj uravnoteženo zunanjo politiko, s katero se ne bi zamerila nikomur, pa četudi ima stike s stranmi, ki so same v sporu (recimo relacija zahod – Rusija). Ta paradigma je izvrstna in kaže na izrazito dober pristop k zunanji politiki s strani Karla Erjavca. Veliko boljši pristop, kot bi ga imela politična desnica v Republiki Sloveniji.

Pa tudi ta dober pristop Karla Erjavca k zunanji politiki Slovenije desnica kritizira kot nekaj slabega in ravno to kaže na popolno nesmiselnost interpelacije zoper Karla Erjavca.

Ravno zato, ker so očitki proti Karlu Erjavcu tako nesmiselni, je najbolj verjetna razlaga, da je desnica Karla Erjavca izbrala kot tarčo samo zato, da poskusi vnesti razdor v vladajočo koalicijo, tisto, zaradi česar interpelirajo Karla Erjavca, jih pa verjetno prav malo briga.

Torej. Tu gre za interpelacijo s figo v žepu.

RTV Slovenija: Interpelacija NSi-ja: Ne potrebujemo zunanje politike Karla Erjavca