{"id":8,"date":"2011-12-12T07:02:12","date_gmt":"2011-12-12T07:02:12","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/wordpress\/?p=8"},"modified":"2011-12-12T07:02:12","modified_gmt":"2011-12-12T07:02:12","slug":"vrste-korupcije","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/www.dossierkorupcija.com\/wiki\/?page_id=8","title":{"rendered":"Vrste korupcije"},"content":{"rendered":"

Vrste in oblike korupcije <\/span><\/span><\/strong><\/p>\n

Korupcija se lahko deli na razli\u010dne na\u010dine. V povezavi s tem imamo tudi razli\u010dne vrste korupcije. <\/span><\/p>\n

\u00a0<\/p>\n

Mala korupcija <\/span><\/strong><\/p>\n

Majhna korupcija, imenovana tudi ad-hoc korupcija, predstavlja manj\u0161e prekr\u0161ke in manj huda gospodarska kazniva dejanja, ki so v glavnem motivirana z \u017eeljo posameznikov, da si pove\u010dajo dohodek z zlorabo uradnega polo\u017eaja. Ta oblika je najbolj prisotna pri ni\u017ejih uradnikih in pri vseh tistih, kjer delovno mesto zahteva interakcijo med stranko in njimi (Fati\u0107, 2000, str. 37).
<\/span><\/p>\n

\u00a0<\/p>\n

Srednja korupcija <\/span><\/strong><\/p>\n

Srednja korupcija pogosto vklju\u010duje zlorabo notranjih informacij in poslovnih skrivnosti ter trgovanje z njimi s strani skorumpiranih uslu\u017ebencev. Je te\u017eja za odkrivanje in se praviloma manj sodno procesira kot druge oblike, predvsem velika korupcija. Sicer je absolutna \u0161koda zaradi srednje korupcije, gledano z vidika posameznih primerov, manj\u0161a kot \u0161koda pri dejanjih velike, a zaradi dejstva, da jo je te\u017eje odkriti kot veliko
in se mnogi primeri ne procesirajo, je kumulativna \u0161koda te lahko vsaj tako velika kot \u0161koda velike. Ta pojem je bil vnesen zato, ker dolo\u010denih oblik ne moremo \u0161teti v majhno korupcijo zaradi prevelikih zneskov, ki se pojavljajo pri kak\u0161nem dejanju, torej zneskov, ki niso zgolj eksistencialne narave, kjer bi kak\u0161en uslu\u017ebenec izvajal koruptivno dejanje za manj\u0161e pove\u010danje svojih mese\u010dnih dohodkov, a vseeno jih ne moremo \u0161teti niti za veliko, saj posamezna dejanja nimajo tako velikega vpliva na gospodarstvo ali dr\u017eavo kot dejanja velike korupcije (Fati\u0107, 2000, str. 38).<\/p>\n


<\/span><\/p>\n

Velika korupcija<\/span><\/strong><\/p>\n

Velika korupcija pomeni zlorabo uradnega polo\u017eaja na visokih nivojih oblasti s ciljem pridobivanja razli\u010dnih materialnih koristi. Tu gre predvsem za velike transakcije v privatizaciji, dajanje koncesij, kreditov brez pokritja, pokrivanje velikih tihotapskih kanalov in podobno. Tu obi\u010dajno nastopajo visoki dr\u017eavni uslu\u017ebenci, politiki in gospodarstveniki, v sredi\u0161\u010du pa je alokacija klju\u010dnih virov (Istra\u017eivanje javnog mnijenja \u2013 Korupcija, 2000).<\/span><\/p>\n


<\/span><\/p>\n

Administrativna korupcija <\/span><\/strong><\/p>\n

Administrativna korupcija se lahko pojavi v ve\u010dini ustanov, s katerimi se sre\u010dujejo
posamezniki, podjetja in drugi subjekti pri svojem poslovanju. Pri tej korupciji gre za
podkupovanje ni\u017ejih uslu\u017ebencev s ciljem izogniti se izvr\u0161itvi obveznosti ali omogo\u010diti kak\u0161en posel “prek vrste”. Za njeno odpravo je potrebno jasno razmejiti pristojnosti in delo slu\u017eb po na\u010delu subsidiarnosti, tako da en nivo opravlja samo eno nalogo. Pri administrativni korupciji sta pomembna \u0161e dva pojma, in sicer podkupovanje za opravljanje legalnih uslug, kjer pride do korupcije zato, da posel ste\u010de, da se pospe\u0161i kak\u0161na zadeva in podobno. V tem primeru ne pride do mo\u010dne kr\u0161itve zakonodaje, ampak zgolj za prirejeno uporabo te na na\u010din, ki ni obi\u010dajen, postopek je navidezno legalen; in podkupovanje za opravljanje nelegalnih uslug, kjer prihaja tudi do kr\u0161itve predpisov in zakonov (Pope, 2000, str. 3).<\/p>\n


<\/span><\/p>\n

Sistemska korupcija <\/span><\/strong><\/p>\n

Sistemska korupcija je korupcija znotraj celega sistema. Pojem predstavlja situacijo, ko dru\u017eba ali dr\u017eava delujeta le na koruptivni na\u010din. Ko pride do tega, se proti korupciji ni ve\u010d mo\u010d boriti na obi\u010dajen na\u010din, ampak so potrebne bolj radikalne akcije prepre\u010devanja (\u0160imac, 2004, str. 15).<\/p>\n


Politi\u010dna korupcija <\/span><\/strong><\/p>\n

Politi\u010dna korupcija je zloraba polo\u017eaja (javnih pooblastil) za osebne koristi in je v veliki meri povezana s pripadnostjo kak\u0161ni interesni ali politi\u010dni skupini z velikim vplivom. Vsi dr\u017eavni organi so dovzetni zanjo. Niha od manj\u0161e zlorabe polo\u017eaja, kot recimo patrona\u017ea, prek institucionaliziranega podkupovanja do najhuj\u0161e oblike, kleptokracije, ki dobesedno pomeni vladavino lopovov, kjer niti navzven oblast ne ka\u017ee ve\u010d, da skrbi za osnovne moralne vrednote, in tako opusti celo ustvarjanje zunanje podobe o po\u0161tenosti (Political Corruption, 2005).<\/p>\n


<\/span><\/p>\n

Institucionalna korupcija in zakonodajna korupcija <\/span><\/strong><\/p>\n

Pri institucionalni korupciji dolo\u010deni ljudje \u2013 pripadniki interesne skupine, dr\u017eavni uslu\u017ebenci \u2013 zlorabljajo polo\u017eaj na na\u010din, da ta koristi interesni skupini ali \u010dlanom v njej. Tak\u0161ni ljudje z dvojno vlogo so patroni, ki imajo svoje varovance. Tovrstna korupcija tvori mre\u017eo patronov, ki narekuje oblikovanje razmerij med dr\u017eavo, zasebnim sektorjem in dr\u017eavljani. Z njo je povezana tudi t. i. zakonodajna korupcija \u2013 korupcija poslancev, pri kateri ti sprejemajo zakone, ki so pisani na ko\u017eo tistim, s katerimi so koruptivno povezani. To se imenuje tudi ujetje dr\u017eave (Spremljanje pridru\u017eevanja EU, 2002, str. 23).<\/p>\n

\u00a0
Navzkri\u017eje interesov <\/strong><\/span><\/p>\n

Navzkri\u017eje interesov. Osnovna naloga vlade in javnih institucij je slu\u017eenje javnemu interesu. Vsak funkcionar mora svoje dol\u017enosti opravljati po\u0161teno, pravi\u010dno in nepristransko. Javni uslu\u017ebenci, ki pretirano slu\u017eijo zgolj privatnemu interesu, lahko predstavljajo nevarnost osnovnemu namenu javnih institucij. Navzkri\u017eje interesov ali zgolj njegov sum lahko vpliva na zmanj\u0161anje ugleda institucije v javnosti, zaradi \u010desar je bolje, da se prepre\u010di vsakr\u0161na situacija, ki bi lahko vsaj navidezno zbujala dvom v navzkri\u017eje interesov. Konflikt interesov je v ve\u010dini primerov o\u010diten \u2013 funkcionarji sklepajo pogodbe s svojimi podjetji ali podjetji, v katerih imajo dolo\u010den lastni\u0161ki dele\u017e, s \u010dlani svoje dru\u017eine, prijatelji ali politi\u010dnimi za\u0161\u010ditniki in podobno (Best Practices in Combating Corruption, 2005, str. 29).<\/p>\n


<\/span><\/p>\n

Nepotizem in kronizem<\/span><\/strong><\/p>\n

Nepotizem je posebna zvrst konflikta interesov, ko dolo\u010dena oseba zlorabi polo\u017eaj, da favorizira sorodnike na \u0161kodo drugih z namenom pridobiti korist za \u010dlana svoje dru\u017eine, ve\u010dinoma pri kadrovskih odlo\u010ditvah, javnih naro\u010dilih ali v primerih drugih administrativnih dejanj, kjer prihaja do favoriziranja sorodnikov na \u0161kodo drugih. V javnem sektorju nepotizem uni\u010duje javni interes, ker se osebe ne zaposlujejo glede na sposobnost. Posledice so \u0161kodljive za dru\u017ebo in za zaradi nepotizma o\u0161kodovano osebo (Pope, 2000, str. 197). <\/span><\/p>\n

Kronizem je \u0161ir\u0161i pojem od nepotizma, ki obsega tudi situacije, kjer se favorizira prijatelje (Pope, 2000, str. 198).
<\/span><\/p>\n


Klientelizem <\/strong><\/span><\/p>\n

Pri klientelizmu gre za favoriziranje na osnovi pripadnosti vladajo\u010di politi\u010dni opciji. Do
klientelizma prihaja, ker se v dru\u017ebi pojavi mnenje, po katerem le predstavniki najmo\u010dnej\u0161e stranke lahko u\u017eivajo ugodnosti v dr\u017eavi. Zato se mnogo ljudi vklju\u010di v najmo\u010dnej\u0161o stranko, a ne zato, ker bi delili osnovna in temeljna razmi\u0161ljanja in bi tudi sicer zagovarjali ta stali\u0161\u010da, ampak zgolj zaradi lastnega interesa (Pojav klientelizma in lokalizma v slovenski dr\u017eavi, 2002).<\/p>\n

\u00a0<\/p>\n

Ujetje dr\u017eave<\/strong><\/p>\n

Ujetje dr\u017eave dejansko pomeni podkupovanje poslancev in funkcionarjev ter javnih uslu\u017ebencev v obliki netransparentnih pla\u010dil s ciljem spodbuditi jih, da sprejmejo tak\u0161ne zakone, pravila, uredbe in predpise, od katerih bodo imeli podkupovalci dolo\u010deno korist (Kudamatsu, 2002, str. 2).<\/p>\n

\u00a0<\/p>\n

Zgornji tekst povzet po: Razvoj protikorupcijskega boja v Sloveniji<\/a>
<\/span><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Vrste in oblike korupcije Korupcija se lahko deli na razli\u010dne na\u010dine. V povezavi s tem imamo tudi razli\u010dne vrste korupcije. \u00a0 Mala korupcija Majhna korupcija, imenovana tudi ad-hoc korupcija, predstavlja manj\u0161e prekr\u0161ke in manj huda gospodarska kazniva dejanja, ki so v glavnem motivirana z \u017eeljo posameznikov, da si pove\u010dajo dohodek z zlorabo uradnega polo\u017eaja. Ta … Preberi ve\u010d “Vrste korupcije”<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":11,"comment_status":"open","ping_status":"open","template":"","meta":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.dossierkorupcija.com\/wiki\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/8"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.dossierkorupcija.com\/wiki\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.dossierkorupcija.com\/wiki\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.dossierkorupcija.com\/wiki\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.dossierkorupcija.com\/wiki\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=8"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.dossierkorupcija.com\/wiki\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/8\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.dossierkorupcija.com\/wiki\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=8"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}