Dossier korupcija

Če je kakšna slovenska družina med sedanjo vladajočo politično garnituro (beri: pod Svobodo) naredila signifikanten karierni vzpon znotraj državnih in paradržavnih struktur ter hierarhije moči, je to družina Bergant. In če bi šlo za igro prestolov, bi jim lahko rekli celo "hiša Bergant", vsekakor pa so med boljšimi poznavalci družbene scene vedno veljali za tako imenovani vezni člen med (levo) politiko, pravosodjem in mediji, na zunaj, za širšo javnost, sicer ves čas skrbno prikrivano pod plaščem stroke in poklicne neodvisnosti.

Poglejmo dejstva:

- Dolgoletni diplomat Damjan Bergant (sin televizijca Borisa Berganta Pikija) po koncu mandata slovenskega veleposlanika v Srbiji postane zunanjepolitični svetovalec predsednice republike Nataša Pirc Musar. To se zgodi februarja letos.

- Njegova žena Katarina Bergant se aprila lani (2024) po volji Golobove vladne koalicije iz pozicije vodje okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani zavihti na stolček generalne državne tožilke.

- Vesna Bergant Rako

Medtem ko nas dnevno, tako rekoč iz minute v minuto iz Bruslja in Pariza po družbenih omrežjih in večinskih medijih zabava in bombardira najnovejša tragikomedija Nike Kovač, povezana z glasovanjem o splavu v Evropskem parlamentu (no, politični komentator Miran Videtič v zadnji Uri resnice opozarja, da tukaj ne gre za nedolžno telenovelo, ampak za precizno načrtovano in financirano operacijo, kar postavlja tudi vprašanje, čigav agent je v resnici Nika Kovač), nam pričujoči primer - širši javnosti zagotovo manj znanega - STEP Inštituta* črno na belem pokaže, kako se organizirano polnijo glave (in to že najstnikom, od 15. leta naprej!), rekrutira in trenira ulična vojska aktualne vladajoče politike - pod krinko civilne družbe, pri čemer vse to plačujemo davkoplačevalci.

Pred nami je - njihovo - vabilo na tako imenovani Triatlon aktivizma:

Lepo pozdravljeni,

STEP Inštitut vabi na Triatlon aktivizma - brezplačen tridnevni dogodek za mlade (15-30 let), ki bo naslovil teme družbenih sprememb, gl

Zadnja dogajanja na sodnem svetu in okoli njega lahko z malce publicistične domišljije in nekaj komentatorske dramaturgije udobno stlačimo tudi pod naslov kultnega vesterna Dobri, umazani, zli (The Good, the Bad and the Ugly) režiserja Sergia Leoneja, z dodanim holivudskim uvodom "In potem je prišla Urška".

Gre pa za mariborsko odvetnico Urško Kežmah, (mimogrede, ko je pred leti na sodišču v Kamniku zastopala notornega Damirja Črnčeca v zasebni kazenski tožbi proti Mateju Toninu, zaradi domnevnega Toninovega "opravljanja", sta Črnčec in Kežmahova tožbo izgubila) ter nekdanjo sodnico, podpredsednico okrožnega sodišča v Mariboru in bivšo predsednico Slovenskega sodniškega društva ... Funkcij skoraj ni da ni. No, javno mnenje bi reklo, da Kežmahova sicer ne sodi v prvo ligo slovenskih odvetniških pisarn ali medijsko slovitih odvetnikov (Čeferini, Rojs, Peljhan, Prelesnik & Partners, Franci Matoz ...), toda med boljšimi poznavalci te scene velja za izjemno dobro obveščeno in polinkano, vodi

Če Asta Vrečko, ministrica za kulturo in (so)koordinatorka Levice, za novega ravnatelja ljubljanske Drame kani inštalirati podrejenega uradnika in "tretjerazrednega pravnika" Tonija Tovornika (vir), je za svojo kadrovsko inštalacijo v Trstu pravkar že poskrbela. Upravni odbor Slovenskega stalnega gledališča v Trstu je namreč za novo direktorico imenoval Nino Ukmar, čisto naključno šefinjo kabineta ministrice Aste Vrečko.

Čeprav se je za to direktorsko mesto tokrat prijavilo celo nadpovprečno število kandidatk in kandidatov (kar 18!), med njimi tudi Katja Pegan, režiserka in direktorica Gledališča Koper, so se, glej ga zlomka, odločili ravno za uradnico Nino Ukmar, ki je pred prihodom na vlado vodila Kosovelov dom v Sežani.

Viri pravijo, Vrečkova je to uredila takole: finančno pomoč vlade Slovenskemu stalnemu gledališču v Trstu (gre za nekaj sto tisoč evrov davkoplačevalskega denarja letno), ki se sicer kronično spopada s pomanjkanjem denarja, gostuje pa v Kulturnem domu v Trstu (ta pa se

Daljnega avgusta 2022 je novopečeni in takrat še dolgolasi predsednik vlade Golob obiskal ljubljansko Dramo. V družbi ministrice za kulturo Aste Vrečko, oblečeno modro obleko, ki je bila skoraj mini, ravnateljice Drame Vesne Jurca Tadel, pod napisom "Drama je" in s pripadajočim medijskim rompompomom, je vehementno zagotovil, da je prenova Drame "razvojni projekt celotne vlade". Toda potem oziroma doslej se na tem razvojnem projektu vlade ni zgodilo nič. Prenova se je praktično ustavila, Drama se je iz ožjega centra Ljubljane preselila na periferijsko Litostrojsko cesto, kjer izbranemu zasebnemu podjetju L2 plačujejo že blizu 100 tisoč evrov mesečne najemnine, obisk predstav je upadel, minister za finance, podpredsednik vlade in Svobode Klemen Boštjančič je za članico sveta Drame sforsiral svojo (zdaj sicer že bivšo) ženo Evo, ravnateljica je - maja letos - odstopila, a še vedno vodi Dramo, le Golob se je vmes ostrigel, čeprav je ob ponovnem vstopu na politično sceno dejal, da se nikoli

In vendar se malo vrti. Po naših zanesljivih informacijah z ljubljanskega okrožnega sodišča je preiskovalna sodnica - sicer razvpita - Marjutka Paškulin sprejela sklep o sodni preiskavi zoper nekdanjega generalnega direktorja policije Senada Jušića. Predlog za sodno preiskavo je vložil posebni oddelek Specializiranega državnega tožilstva, na podlagi znane "zasebne" ovadbe specializirane državne tožilke Mateje Gončin, ki je pred časom - spomnimo - ovadila nekatere policiste iz Centra za varovanje in zaščito ter posamezne vodilne policijske funkcionarje, med njimi tudi Jušića. Omenjeno tožilstvo je večino ovadbe resda zavrnilo*, ni pa zavrnilo tistega dela, ki zadeva Jušića (gre sicer za sume kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic, za kar je zagrožena kazen do pet let zapora), in zoper njega sprožilo postopke.

Če Jušiću, ki je sklep o preiskavi tudi že prejel, zdaj grozi zapor, njegove policijske kariere in sanj o policijsko-diplomatski službi (želel si je v Saraje

Verjetno je le malokdo, tudi zaradi skromnega dosega časnika Delo, minuli četrtek (30. oktobra) - tik pred dnevom reformacije in 1. novembrom - prebral intervju z Nikom Tošem, ki ga izpraševalec Janez Markeš imenuje za "pionirja raziskovanja slovenskega javnega mnenja". Nenazadnje, tudi odmevov ni bilo nobenih. Toda tisti redki, ki smo ga in sceno tudi sicer odlično poznamo, smo seveda še kako razumeli edina sporočila te objave.

Šlo je skrbno načrtovano operacijo. Zato je bil za vodenje intervjuja, za vsak slučaj zavitega v kopico intelektualnega frazarjenja, izbran/določen Markeš, pri predstavitvi Toša pa se ni smelo omeniti ključnega dejstva, da gre za dolgoletnega tesnega sodelavca Milana Kučana, pravzaprav še edinega, ki mu je, po smrti Zdenka Roterja, tudi ostal. Mimogrede, zato naj bi bil Toš tudi edini na ljubljanski Fakulteti za družbene vede, ki je po upokojitvi na FDV lahko zadržal (svojo) pisarno. Bistvo in edini smisel intervjuja je bilo Kučanovo sporočilo, koga in kaj Kučan

19. septembra 2024 so na MMC, portalu depolitizirane RTV Slovenija, slovesno poročali, da je bila - citiramo - v Škocjanu ustanovljena delovna podskupina za reševanje varnostne tematike, ki jo je ustanovila tako imenovana Medresorska delovna skupina za obravnavo romske problematike, pri čemer slednjo vodi aktualna državna sekretarka na ministrstvu za notranje zadeve Helga Dobrin.

A glej ga zlomka, koga nastavijo za vodjo ustanovljene delovne skupine? Policijskega uradnika Petra Kotarja, sicer že namestnika predsednice Dobrinove v nadrejeni medresorski skupini. Točno tistega, širši javnosti sicer neznanega Kotarja, ki so ga po naših zanesljivih informacijah en leto prej, junija 2023, med strokovnim nadzorom Policijske akademije, ujeli pri ponarejanju potnih stroškov.

Po navedbah naših virov naj bi policija - kako pomenljivo - sprva zgolj preiskovala, kdo ga je prijavil, toda po pritisku Specializiranega državnega tožilstva je bil vendarle "procesuiran". Potrjeno je tudi kaznivo dejanje go

Vzporedno oziroma hkratno nastopanje na dveh največjih televizijah v državi, zasebni v laški češke korporacije PPF Group ter javni in "depolitizirani" (Pop TV - 24ur zvečer in Odmevi na RTV Slovenija), kar že ves čas svojega mandata na čelu vlade prakticira premier in predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob, nesporno sodi med najbolj bizarne medijske prakse tranzicijske Slovenije. Za države zahodne demokracije, katere del sta medijski pluralizem in tržna medijska ekonomija, je nepredstavljivo in nepojmljivo, da bi si resne televizije, ki medsebojno konkurirajo za gledalce in posledično prihodke iz oglaševanja, dovolile, da bi neki politik istočasno nastopal na dveh - konkurenčnih televizijah, in to še v njihovih paradnih oddajah?! Razen seveda, če bi šlo za skupni prenos kakšnega pomembnega državniškega govora ali skupni intervju, recimo nekakšen "Meet the Press", ki bi ga opravili novinarji različnih televizij in bi takšen intervju potem tudi skupno predvajale.

No, to, kar sedanji poli

Tako imenovani strokovni nadzor nad delom policije v Novem mestu, ki ga je - po romskem uboju Aleša Šutarja in nedeljskem izrednem sestanku pri predsedniku vlade Golobu - napovedala Generalna policijska uprava, ima - po navedbah naših virov iz policije - dva skrita cilja:

- Reševanje oz. "očiščenje" generalnega direktorja policije Damjana Petriča.

- In reševanje direktorja Policijske uprave Novo mesto Igorja Juršiča. Skratka, povedano drugače, pri tem strokovnem nadzoru naj bi v resnici šlo za reševanje dveh vodilnih policijskih funkcionarjev, tesno povezanih z Gibanjem Svoboda.

Za slednjega, Juršiča, pravijo, da ga je po volilni zmagi Svobode, septembra 2023, nastavil Damjan Dragman - Buyo, nekdanji policist in zdaj podjetnik, donedavnega tudi član sveta Gibanja Svoboda in po novem mož Lene Grgurevič, ene od najbolj razvpitih Golobovih poslank.

Strokovni nadzor pa naj bi vodil dolgoletni vodilni policijski uradnik Danijel Lorbek (bil je, med drugim, direktor Policijske uprave Maribor in d