Dossier korupcija

Čeprav na ponedeljkovi seji glavnega odbora Slovenske ljudske stranke ni prišlo do izrecne zahteve po odstopu predsednice stranke Tine Bregant (zaradi laganja drugim članom vodstva, da je Janez Janša zavrnil povezovanje z ljudsko stranko), kar naj bi zakulisno napovedoval vidni član SLS Marko Milharčič, se je vendarle zgodilo marsikaj zanimivega.

Na primer: Franc Rokavec, župan Litije, je predlagal, da naj bo v primeru skupne liste SLS in NSi na prihodnjih parlamentarnih volitvah njihov skupni kandidat za mandatarja Peter Gregorčič. Primož Jelševar, podjetnik in član ožjega vodstva SLS, ki ga ozadje ljudske stranke uvršča med tako imenovane "kruhoborce", pa je dejal, da po javnomnenjski anketi, ki naj bi jo izvedel njegov Inštitut dr. Antona Korošca, skupna lista SLS in SDS na volitvah dobi celo manj glasov kot samo SDS, če se SLS poveže z NSi, pa lahko računajo na 10 do 12 poslancev.

Mimogrede, mediji o tej seji praktično niso poročali.

Hkrati je slišati, da Bregantova deluje utrujeno, d

Le Petit Cafe, bistro na Trgu francoske revolucije 4, nedvomno sodi med najbolj znane (in privlačne) ljubljanske lokale, a tudi zato, ker je njegov lastnik Dragan Tošić, širši javnost poznan iz sodnega procesa Balkanski bojevnik - zaradi trgovanja z mamili in povezav s podzemljem bivše Jugoslavije. Prav tako je bilo nekaj časa razvpito eno od stanovanj nad tem lokalom, v lasti poslovneža Andreja Marčiča, med sago razvpitega ločevanja (leta 2021) od Eve Erjavec.

No, pred nekaj meseci je v javnost prišla informacija (prvi jo je objavil avtor teh vrstic na svojem profilu X), da se v Le Petit Cafeju dobivata ljubljanski župan Zoran Janković, ki je sicer precej povezan s Tošićem (nenazadnje, Janković je Tošića obiskal tudi v priporu), ter predsednik vlade in lider vladajoče Svobode Robert Golob, kar naj bi poleg posameznih Golobovih varnostnikov zmotilo tudi nekatere na policiji. Češ, gre za varnostni problem, saj ni ravno običajno, da premier neke države zahaja v lokale, ki se jih drži mafi

"Ostala sem brez službe, brez avta, brez stanovanja, kaj mi boste zrihtali?" To naj bi bile besede Andreje Katič, odstopljene ministrice za pravosodje, na zadnjem sestanku predsedstva Socialnih demokratov, Matjaž Han, predsednik stranke in gospodarski minister pa naj bi že šel v akcijo.

Še huje pa je bilo na ponedeljkovem rednem tedenskem kolegiju odhajajoče pravosodne ministrice, ko sta si pred vsemi skočili v lase Katičeva ter bodoča ministrica in državna sekretarka Andreja Kokalj. Prva ji je namreč - mladi naslednici - očitala, da je bila - Kokaljeva - leto in pol tiho, da ni nič naredila, zdaj pa bo zaradi tega celo nagrajena. Sledile so cinične izjave, češ, boš pač ministrica, a ne. Pravijo viri, bil je poden, vedenje kot na tržnici ali v kakšnem zakotnem baru, a tudi drugače naj bi bila Katičeva znana po kričanju in psovkah.

Mimogrede, naši viri iz SD ločeno od tega pravijo, da je bila Katičeva, ko je še delala na občini Velenje, čisto fajn punca, ministrske funkcije pa so bile zan

Če je kakšna slovenska družina med sedanjo vladajočo politično garnituro (beri: pod Svobodo) naredila signifikanten karierni vzpon znotraj državnih in paradržavnih struktur ter hierarhije moči, je to družina Bergant. In če bi šlo za igro prestolov, bi jim lahko rekli celo "hiša Bergant", vsekakor pa so med boljšimi poznavalci družbene scene vedno veljali za tako imenovani vezni člen med (levo) politiko, pravosodjem in mediji, na zunaj, za širšo javnost, sicer ves čas skrbno prikrivano pod plaščem stroke in poklicne neodvisnosti.

Poglejmo dejstva:

- Dolgoletni diplomat Damjan Bergant (sin televizijca Borisa Berganta Pikija) po koncu mandata slovenskega veleposlanika v Srbiji postane zunanjepolitični svetovalec predsednice republike Nataša Pirc Musar. To se zgodi februarja letos.

- Njegova žena Katarina Bergant se aprila lani (2024) po volji Golobove vladne koalicije iz pozicije vodje okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani zavihti na stolček generalne državne tožilke.

- Vesna Bergant Rako

Medtem ko nas dnevno, tako rekoč iz minute v minuto iz Bruslja in Pariza po družbenih omrežjih in večinskih medijih zabava in bombardira najnovejša tragikomedija Nike Kovač, povezana z glasovanjem o splavu v Evropskem parlamentu (no, politični komentator Miran Videtič v zadnji Uri resnice opozarja, da tukaj ne gre za nedolžno telenovelo, ampak za precizno načrtovano in financirano operacijo, kar postavlja tudi vprašanje, čigav agent je v resnici Nika Kovač), nam pričujoči primer - širši javnosti zagotovo manj znanega - STEP Inštituta* črno na belem pokaže, kako se organizirano polnijo glave (in to že najstnikom, od 15. leta naprej!), rekrutira in trenira ulična vojska aktualne vladajoče politike - pod krinko civilne družbe, pri čemer vse to plačujemo davkoplačevalci.

Pred nami je - njihovo - vabilo na tako imenovani Triatlon aktivizma:

Lepo pozdravljeni,

STEP Inštitut vabi na Triatlon aktivizma - brezplačen tridnevni dogodek za mlade (15-30 let), ki bo naslovil teme družbenih sprememb, gl

Zadnja dogajanja na sodnem svetu in okoli njega lahko z malce publicistične domišljije in nekaj komentatorske dramaturgije udobno stlačimo tudi pod naslov kultnega vesterna Dobri, umazani, zli (The Good, the Bad and the Ugly) režiserja Sergia Leoneja, z dodanim holivudskim uvodom "In potem je prišla Urška".

Gre pa za mariborsko odvetnico Urško Kežmah, (mimogrede, ko je pred leti na sodišču v Kamniku zastopala notornega Damirja Črnčeca v zasebni kazenski tožbi proti Mateju Toninu, zaradi domnevnega Toninovega "opravljanja", sta Črnčec in Kežmahova tožbo izgubila) ter nekdanjo sodnico, podpredsednico okrožnega sodišča v Mariboru in bivšo predsednico Slovenskega sodniškega društva ... Funkcij skoraj ni da ni. No, javno mnenje bi reklo, da Kežmahova sicer ne sodi v prvo ligo slovenskih odvetniških pisarn ali medijsko slovitih odvetnikov (Čeferini, Rojs, Peljhan, Prelesnik & Partners, Franci Matoz ...), toda med boljšimi poznavalci te scene velja za izjemno dobro obveščeno in polinkano, vodi

Če Asta Vrečko, ministrica za kulturo in (so)koordinatorka Levice, za novega ravnatelja ljubljanske Drame kani inštalirati podrejenega uradnika in "tretjerazrednega pravnika" Tonija Tovornika (vir), je za svojo kadrovsko inštalacijo v Trstu pravkar že poskrbela. Upravni odbor Slovenskega stalnega gledališča v Trstu je namreč za novo direktorico imenoval Nino Ukmar, čisto naključno šefinjo kabineta ministrice Aste Vrečko.

Čeprav se je za to direktorsko mesto tokrat prijavilo celo nadpovprečno število kandidatk in kandidatov (kar 18!), med njimi tudi Katja Pegan, režiserka in direktorica Gledališča Koper, so se, glej ga zlomka, odločili ravno za uradnico Nino Ukmar, ki je pred prihodom na vlado vodila Kosovelov dom v Sežani.

Viri pravijo, Vrečkova je to uredila takole: finančno pomoč vlade Slovenskemu stalnemu gledališču v Trstu (gre za nekaj sto tisoč evrov davkoplačevalskega denarja letno), ki se sicer kronično spopada s pomanjkanjem denarja, gostuje pa v Kulturnem domu v Trstu (ta pa se

Daljnega avgusta 2022 je novopečeni in takrat še dolgolasi predsednik vlade Golob obiskal ljubljansko Dramo. V družbi ministrice za kulturo Aste Vrečko, oblečeno modro obleko, ki je bila skoraj mini, ravnateljice Drame Vesne Jurca Tadel, pod napisom "Drama je" in s pripadajočim medijskim rompompomom, je vehementno zagotovil, da je prenova Drame "razvojni projekt celotne vlade". Toda potem oziroma doslej se na tem razvojnem projektu vlade ni zgodilo nič. Prenova se je praktično ustavila, Drama se je iz ožjega centra Ljubljane preselila na periferijsko Litostrojsko cesto, kjer izbranemu zasebnemu podjetju L2 plačujejo že blizu 100 tisoč evrov mesečne najemnine, obisk predstav je upadel, minister za finance, podpredsednik vlade in Svobode Klemen Boštjančič je za članico sveta Drame sforsiral svojo (zdaj sicer že bivšo) ženo Evo, ravnateljica je - maja letos - odstopila, a še vedno vodi Dramo, le Golob se je vmes ostrigel, čeprav je ob ponovnem vstopu na politično sceno dejal, da se nikoli

In vendar se malo vrti. Po naših zanesljivih informacijah z ljubljanskega okrožnega sodišča je preiskovalna sodnica - sicer razvpita - Marjutka Paškulin sprejela sklep o sodni preiskavi zoper nekdanjega generalnega direktorja policije Senada Jušića. Predlog za sodno preiskavo je vložil posebni oddelek Specializiranega državnega tožilstva, na podlagi znane "zasebne" ovadbe specializirane državne tožilke Mateje Gončin, ki je pred časom - spomnimo - ovadila nekatere policiste iz Centra za varovanje in zaščito ter posamezne vodilne policijske funkcionarje, med njimi tudi Jušića. Omenjeno tožilstvo je večino ovadbe resda zavrnilo*, ni pa zavrnilo tistega dela, ki zadeva Jušića (gre sicer za sume kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic, za kar je zagrožena kazen do pet let zapora), in zoper njega sprožilo postopke.

Če Jušiću, ki je sklep o preiskavi tudi že prejel, zdaj grozi zapor, njegove policijske kariere in sanj o policijsko-diplomatski službi (želel si je v Saraje

Verjetno je le malokdo, tudi zaradi skromnega dosega časnika Delo, minuli četrtek (30. oktobra) - tik pred dnevom reformacije in 1. novembrom - prebral intervju z Nikom Tošem, ki ga izpraševalec Janez Markeš imenuje za "pionirja raziskovanja slovenskega javnega mnenja". Nenazadnje, tudi odmevov ni bilo nobenih. Toda tisti redki, ki smo ga in sceno tudi sicer odlično poznamo, smo seveda še kako razumeli edina sporočila te objave.

Šlo je skrbno načrtovano operacijo. Zato je bil za vodenje intervjuja, za vsak slučaj zavitega v kopico intelektualnega frazarjenja, izbran/določen Markeš, pri predstavitvi Toša pa se ni smelo omeniti ključnega dejstva, da gre za dolgoletnega tesnega sodelavca Milana Kučana, pravzaprav še edinega, ki mu je, po smrti Zdenka Roterja, tudi ostal. Mimogrede, zato naj bi bil Toš tudi edini na ljubljanski Fakulteti za družbene vede, ki je po upokojitvi na FDV lahko zadržal (svojo) pisarno. Bistvo in edini smisel intervjuja je bilo Kučanovo sporočilo, koga in kaj Kučan