Dossier korupcija

Damir Črnčec (alias Muri, Vohunček Murči, Mehanik Damir), državni sekretar na ministrstvu za obrambo, ima v Golobovi vladi eno samo nalogo: preprečiti realizacijo pogodbe o nakupu oklepnikov boxer, ki jo je tik pred koncem Janševe vlade podpisal tedanji minister za obrambo in prvak Nove Slovenije Matej Tonin. No, ta naloga, zaradi katere se lahko dobiva s predsednikom vlade Robertom Golobom tudi mimo nadrejenega obrambnega ministra Marjana Šarca (kjer Črnčec, ko sta z Golobom takole sama, sicer Golobu zelo verjetno prodaja tudi svoje zakulisne vohunske igrice, Goloba pa ob tem preveva občutek strašne obveščenosti), je za Tonina še (p)oseben užitek, saj imata Črnčec in Šarec s Toninom - še od prej - čisto (p)osebne (ob)račune.

Za rušenje boxerjev in predvsem Tonina Črnčec uporablja predvsem Odlazkovo revijo Reporter oziroma odgovornega urednika in svojega nekdanjega sošolca Silvestra Šurlo ter novinarja Igorja Kršinarja, ki med poznavalci velja za Murijev megazvočnik na Reporterju. In p

Razkrivamo še nekaj relevantnih zakulisnih podrobnosti, povezanih s kadrovskim blitzkriegom, kjer je krog portala Necenzurirano, pod neposredno kontrolo predsednika vlade Roberta Goloba in dežnikom vodilne vladne stranke Gibanja Svoboda, čez noč prevzel vse ključne in oblastne info(rmacijske) točke v državi (1. PR Golobove stranke: Vesna Vuković, 2. posebno parlamentarno preiskavo, kjer se bo preiskovalo druge medije: Tomaž Modic, in 3. vladni Urad za komuniciranje: Petra Bezjak Cirman):

- Naši viri iz vladne koalicije pravijo, da je bilo itak zmenjeno (dogovorjeno) z Martinom Odlazkom, da se novinarje portala Necenzurirano financira oziroma plačuje samo do aprilskih parlamentarnih volitev, ne glede na izid.

Tehnične težave Vesne Vuković in prijatelji

- Pri tem so se sicer pokazale "tehnične težave" pri zaposlitvi Vukovićeve, saj naj bi imela samo peto stopnjo izobrazbe (brez univerzitetne diplome), zato se posledično seveda ni mogla zavihteti na kakšno visoko državno-uradniško funkcij

Po dveh letih in pol sprenevedanj, laži, prevar, medijskega mafijaštva, transparentne korupcije in medijskega incesta je portal Necenzurirano, lansiran ob nastopu Janševe vlade, izključno za bolj proti Janševi vladi (plus minus razne malenkosti), in na koncu kot del Odlazkove medijske hobotnice in ob ogromni logistični podpori večinskih medijev in Društva novinarjev Slovenije, tudi javne RTV Slovenija, za potrebe volilne kampanje pred aprilskimi parlamentarnimi volitvami posojen Robertu Golobu in Gibanju Svoboda*, tudi s formalnim političnim outiranjem "neodvisnih novinarjev" Tomaža Modica in Vesne Vuković ter njunim uradnim prestopanjem v politične strukture prišel do svojega bizarnega, a vendarle pričakovanega konca.

Modic je namreč pred dnevi - na predlog stranke Gibanja Svoboda - postal pogodbeni sodelavec (svetovalec) parlamentarne preiskovalne komisije o "domnevno nezakonitem financiranju volilne kampanje strank pred letošnjimi državnozborskimi volitvami" (več na tej povezavi), k

Vloge znotraj smetarsko-medijskega imperija Martina Odlazka, enkrat že - na zaporno kazen (!) - pravnomočno obsojenega tajkuna, so zelo natančno razdeljene. Tako, na primer, je nekoč "desnosredinska" revija Reporter, ki jo je Odlazek prevzel leta 2016*, danes strateško, specializirano, tabloidno ter ciljano namenjena predvsem tudi lažem in (p)osebnim diskreditacijam posameznih tarč, katerih listo, tako poznavalci, sestavljajo tudi politična, poslovna in medijska omrežja, povezana z Odlazkom. Pri čemer Odlazek svoje medije tako rekoč "posoja" političnim strankam (tranzicijske levice), oziroma, posoja jih posameznikom, pač odvisno od medsebojnih interesov. In če k temu prištejemo še izrazite osebne frustracije ter značajsko zagrenjenost določenih novinarjev te revije (ne vseh!) in znamenite piškotke, kot so, denimo, vabila na podcaste javne RTV Slovenija ali pisanje brošuric skupaj z Milanom Kučanom, potem dobimo realno sliko, za kaj (se) pravzaprav gre.

Tarče na hrbtih

Spomnimo, že med

"Seronja, klošar, bednik, ološ ..." so zgolj nekateri izrazi, pogosto zapisani v tujem jeziku, ki jih "politični analitik" Alem Maksuti v zadnjih dneh po družbenih omrežjih stresa na račun moje malenkosti, potem ko sem minuli četrtek (28. julija) na tem portalu objavil daljši članek z naslovom "Visok politik SMC potrdil: Alem Maksuti bil na plačilni listi Cerarjeve stranke". Zelo redko se namreč zgodi, da novinar pridobi izjavo visokega politika, povezano s financiranjem navidezno neodvisnega političnega analitika in mnenjskega voditelja, ki se potem tudi ujema z nekaterimi javno dostopnimi podatki, zato se je Maksuti, ki sicer že dlje časa slovi po svojem vulgarnem in primitivnem javnem diskurzu, zaradi teže objavljenih razkritij zatekel k osebnim žalitvam avtorja članka in še novim lažem.

Nazadnje, recimo, si je Maksuti preprosto izmislil, da ga avtor teh vrstic napada ("stresa budalaštine na njegov račun" - ?!) prek anonimnih profilov na twitterju, ne da bi za takšno trditev predlož

To so nekatere najnovejše diskretne novosti iz zakulisje še neuradne kampanje za predsednika oziroma predsednico republike, ki ji nekateri pravijo tudi babji ravs:

Razrešena enigma Ljudmile Novak

- Evropska poslanka Ljudmila Novak po naših informacijah iz vrha NSi ne bo kandidirala za predsednico republike. Tega sicer na vodstvu NSi uradno še ni povedala, po drugi strani pa tudi ni nikoli uradno rekla, da bo kandidirala, je pa to zaupala določenim ljudem iz NSi. Glavni razlog naj bi bilo njeno dokončno realno spoznanje, da tudi tokrat ne more dobiti več kot sedem ali osem odstotkov glasov, torej podobno, kot jih je dobila na prejšnjih predsedniških volitvah, leta 2017.

NSi se bo tako znašla v situaciji, kjer se bodo, kot zdaj kaže, prisiljeni odločiti, ali naj za predsednika republike podprejo Anžeta Logarja (ki kandidira s podpisi državljanov in podporo SDS) ali pa naj svojim volivcem svetujejo, naj glasujejo po svoji vesti. Nobena od teh odločitev za stranko pod vodstvom Mateja Toni

Milan Brglez, evropski poslanec Socialnih demokratov, te dni po Ljubljani med pogovori z vidnimi politiki SD previdno sprašuje, ali je že dokončno rešen kandidature za predsednika republike na listi SD kot njihov najbolj zaželeni kandidat in ali je tako vse v redu. Da so mu ravno "lomili roke", ni najbolj verjetno, ker ta stranka, pravijo naši viri iz SD, tega itak ne zna (več) prav dobro početi, ga je pa menda še najbolj izsiljevala predsednica SD in ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon, ker je vedela, kar je tudi logično, da če Brglez jeseni kandidira za predsednika republike, ne more - oktobra, na kongresu SD - istočasno kandidirati za predsednika stranke, Fajonova pa tokrat počne vse, da bi bila na tem kongresu edina kandidatka za šefinjo stranke. Skratka, Brgleza naj bi izsiljevala z mestom nosilca liste SD na prihodnjih volitvah v evropski parlament, češ, če ne boš kandiral za šefa države in tako storil usluge stranki, te stranka ne bo postavila za nosilca liste na evropskih

Bilo je pred leti, ko je novinarska zvezda na časniku Delu postajal Dejan Karba, danes sicer vidni lokalni politik in občasni visoki uradnik stranke Socialnih demokratov, in se je sredi zakulisja politike in medijev pojavila lažna novica, da naj bi se lider SDS Janez Janša in njegova žena Urška Bačovnik "znebila" enega svojega otroka. Ja, ubila, zastrupila naj bi ga, se je govorilo. Čeprav je lansirana lažna zgodba že na prvi pogled mejila na znanstveno fantastiko, jo je Karba začel preverjati, in to tako, da je na policijo poslal novinarska vprašanja, ali kriminalisti (že) preiskujejo domnevni umor otroka zakoncev Janša. Sicer ni točno jasno, ali je bilo takratno Karbovo preverjanje domnevnega umora enega od sinov zakoncev Janša načrtovani del strategije lansiranja in širjenja te lažne novice, je pa dejstvo, da imajo novinarji ne samo pravico, ampak tudi nekakšno poklicno dolžnost raziskovati vse, kar je pomembno (oziroma zanimivo) za javnost in kar želijo nosilci družbene moči prikri

Da Nataša Pirc Musar, ljubljanska odvetnica, kandidatka za predsednico republike in nekdanja informacijska pooblaščenka, na javni in zasebni sceni deluje brez (prave) morale, dokazuje tudi nedavni razvpiti primer Mirana Videtiča, komentatorja Ure moči (Planet TV) in svetovalca na državni družbi Eles, ko mu je vodstvo Elesa poskušalo onemogočiti televizijske nastope in komentiranje političnih dogajanj.

Pirc Musarjeva je takrat podala daljši komentar za portal Domovina.je, kjer je, pravzaprav dokaj pričakovano, branila vodstvo korporacije, ne pa pravico do svobode govora (tukaj). S tem sicer ni nič narobe, gre pač za njeno legitimno mnenje, je pa ob tem hudo narobe nekaj drugega:

- Nataša Pirc Musar je portalu Domovina namreč gladko in zavestno zamolčala dokazljivo dejstvo, da kot odvetnica dela oziroma je delala za Eles, od Elesa prejela določena plačila (vir: Erar), zato bi ob komentiranju primera Videtiča in Elesa po vseh moralnih ter profesionalnih pravilih in standardih morala javno

Za osvežitev spomina: govorice in informacije, da naj bi notorni Alem Maksuti, ki se je pred leti meteorsko pojavil na slovenski medijsko-politični sceni, danes pa pod krinko političnega analitika sodi med najbolj žaljive in tudi primitivne komentatorje na družbenih omrežjih (ljudi zmerja celo z "ološem" in podobnimi izrazi), a mu zaradi izrazitih anti Janša političnih preferenc večinski mediji, celo javna RTV Slovenija, še vedno odmerjajo dovolj medijskega prostora (tako je pred dnevi na Odlazkovem Večeru objavil navijaško kolumno za Marto Kos, kandidatko Gibanja Svoboda za predsednico republike), v resnici delal na podlagi naročil in plačil posameznih političnih strank, političnega podzemlja ter omrežij oziroma posameznikov, smo na tem portalu raziskovali in objavili že februarja 2018 pod naslovom "Nihče ne ve, kdo sta Kos in Maksuti, pred volitvami pa komentirata vsako pasjo procesijo. Za tiste, ki plačajo." In točno v tem članku smo že takrat omenili tudi Maksutijeve tesne povezave