Dossier korupcija

Spomnimo: 20. januarja smo na tem portalu ekskluzivno poročali o "pobegu" Saše Renko, generalne sekretarke ministrstva za pravosodje, na ljubljansko Pravno fakulteto, pod varno zavetje dekana Mira Cerarja ml., kar se je potem tudi res zgodilo (vir: "Beži še ena operativka, brez obraza, navajena na delovanje iz ozadja. Zaposleni na njenem ministrstvu pa slavijo").

Mimogrede, čeprav Renkova med razvpitim nakupom stavbe na Litijski 51 sploh ni bila zaposlena na pravosodnem ministrstvu, jo je Darko Muženič, direktor Nacionalnega preiskovalnega urada, vključil v znano preiskavo kot "ključno pričo", menda zato, da bi zaščitila odstopljeno pravosodno ministrico Dominiko Švarc Pipan in finančnega ministra ter podpredsednika vlade in Svobode Klemna Boštjančiča.

No, Golobova vlada je pred dnevi, gre seveda za zadnje dni te vlade, razpisala več sto novih delovnih mest, namenjenih predvsem strankarskim kadrom in njihovim "pravočasnim" premestitvam na redna delovna razmerja znotraj javnega sektorja,

Prijava zoper Dominiko Švarc Pipan, poslana na Furs, (o tem smo poročali včeraj), očitno ni edina težava nekdanje ministrice za pravosodje, ki se je prostovoljno ujela v famozne posnetke, ki pričajo o sistemski korupciji v Sloveniji. Ovadena je namreč tudi na vrhovno državno tožilstvo in Komisijo za preprečevanje korupcije, vse tri ovadbe pa so delo civilne iniciative CI-ADSS.

Več o teh ovadbah si lahko preberete tukaj: https://ci-adss.si/?p=2527.

Je pa hkrati tudi slišati, da naj bi Dominika Švarc Pipan pri preiskavi teh prikritih posnetkov "sodelovala s policijo", karkoli naj bi že to pomenilo. Morda kot oškodovanka, morda kot tako imenovana skesanka.

No, kako slovenska policija preiskuje sume kaznivih dejanj neupravičenega slikovnega snemanja (138. člen KZ), ki se sicer ne preganjajo po uradni dolžnosti, ampak le na predlog oškodovanca, je pa sploh velika uganka, saj so bili vsi posnetki narejeni oz. posneti v tujini (Dunaj, Zagreb, London, nekaj resda tudi prek Zooma), kjer slovenska

Nekdanja pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan, sicer tudi ena od glavnih akterk famoznih predvolilnih posnetkov, se je znašla pod lupo Fursa zaradi suma neprijavljenih prihodkov iz tujine, o čemer je pravkar poročala tudi Nova24TV.

Toda zgodba je - od doslej objavljenih dejstev - vendarle nekoliko širša:

- Prijavo oziroma ovadbo, ki očitno, sodeč po pričujočem dokumentu davčne uprave, ni anonimna, naj bi prejel "specialni oddelek" na Generalnem finančnem uradu, ne pa, kar bi bilo bolj logično, Finančni urad Ljubljana.

Vir: Furs

Pri tem naši viri navajajo, da naj bi generalni direktor Fursa Peter Grum naročil, da se cel paket finančnih nadzorov prenese na generalni urad, menda zato, da so bolj pod nadzorom.

- Na omenjenem specialnem oddelku pa - od 8. septembra 2025 dalje - dela tudi, kot posebni preiskovalec, nekdanji "neodvisni novinar" Blaž Zgaga, do takrat zaposlen na ministrstvu za pravosodje, kot član kabineta Dominike Švarc Pipan.

- In kot je bralcem in bralkam tega portala že do

Za vse tiste, ki se morda še vedno resno čudijo, da se Robert Golob tako hvali s povolilnim programom AS (Ambiciozna Slovenija), za katerega se je pred dnevi izkazalo, da je spisan zgolj na dveh straneh, oziroma "dvostranskem pamfletu, ki ne dosega niti standardov oglasov za preparate za boljšo erekcijo pri moških," kot bi rekel Aljuš Pertinač, velja obuditi anekdoto iz daljnega leta 2000, za katero je avtor teh vrstic na žalost izvedel šele po objavi knjige Gospod Nateg in fenonem Robertina.

Ko je bil Golob državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, pri danes že pokojni Drnovškovi ministrici in kasneje veleposlanici Tei Petrin (LDS), naj bi mu, tako naši viri - slovenske hidroelektrarne za neko študijo plačale okoli 70 tisoč tedanjih nemških mark honorarja (viri sicer omenjalo številko 65 in 75 tisoč), njegova študija pa naj bi obsegala reci in piši vsega 7 tipkanih strani. Ko/ker naj bi nekatere to seveda začudilo, saj, zgolj sedem (7) strani za 70 jurjev, naj bi jim Golob nonša

12. marca, točno deset dni pred parlamentarnimi volitvami (minulo nedeljo), je Golobova vlada sprejela eno od najbolj enigmatičnih odločitev med svojo štiriletno vladavino. Sklep o pridružitvi tožbi Južnoafriške republike proti Izraelu na Meddržavnem sodišču v Haagu ni bil sprejet, čeprav je vlada prav na tej tožbi in podpori Palestincem, ob sozvočju in ploskanju levičarskih nevladnih organizacij (in hkratnem gojenju sovraštva proti Izraelu) gradila svojo zunanjo politiko, ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon pa je zaradi tega tudi ves čas potovala v Savdsko Arabijo, Oman in Jordanijo. Potem pa nenadoma takšna odločitev, in to v samem finišu predvolilne kampanje, ko naj bi se vlada s takšnim pridružitvenim sklepom celo glasno hvalila?! Sklep vlade je skrivnosten tudi zato, ker Robert Golob osebno, vlada, zlasti pa vladna stranka Levica nikoli niso natančno pojasnili, zakaj nenadoma takšna obratna odločitev, skrivajo pa tudi podatke o tem, kako so pri tej točki dnevnega reda posamez

Bila je sobota, 28. februarja. Sredi Črnomlja v Beli krajini so slovesno odprli nov Kulturni dom. Domačini pravijo, da bi se to lahko zgodilo že vsaj mesec prej, ker je bilo vse nared, toda Golobova vlada je hotela odprtje izkoristiti za predvolilno kampanjo. Nov kulturni dom je sicer slovesno odprla ministrica za kulturo in sookordinatorka Levice Asta Vrečko, ob črnomeljskem županu Andreju Kavšku.

Med številnimi povabljenci se je družila tudi zanimiva trojica. Dosedanji odgovorni urednik Dela in Slovenskih novic Bojan Budja, očitno vsepovsod prisotni predsednik uprave Darsa Andrej Ribič in nekdanji predsednik republike in samooklicani navadni upokojenec Milan Kučan. Pri čemer je bil slednji tam totalno politično aktiven. Hodil je od enega do drugega in jih glasno nagovarjal, naj volijo Svobodo, zato se je mnogim zdelo, četudi je šlo za Kučana, da s tem že kar preveč neokusno, neprijetno ali celo nekontrolirano teži. No, podobne scene s Kučanom naj bi se dogajale tudi na zadnjih dogodki

Prej bi se Robert Golob odločil za Mateja Arčona (ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu ter podpredsednika vlade), kot pa za Klemna Boštjančiča, pravijo nekateri viri - po našem včerajšnjem članku (vir: Boštjančič namesto Goloba, Golob namesto Marte Kos), ki odpira možnost sestave širše levo-desne koalicije. Saj Golob bolj zaupa Arčonu, da ga ne bi/bo izdal, kot pa - citiramo vire - temu "koruptivnemu agresivnežu" Boštjančiču.

Drugi viri sicer opozarjajo, da bi v teh novonastalih okoliščinah, kjer Golob in Svoboda nimajo več parlamentarne večine, kar tri dni po volitvah spoznavajo tudi večinski mediji, Boštjančič celo lahko "dobil bitko proti Golobu".

Pri Logarjevih Demokratih, kjer se - med drugim - širijo informacije, da bo Tadej Ostrc, predsednik sveta stranke in zobozdravnik, ki ga zanima predvsem funkcija ministra za zdravje, svoj poslanski mandat prepustil Anžetu Logarju, če Logarju poslanskega mandata morda ne prinesejo še neprešteti glasovi iz tujine (bo Logar poslanec ali

Dan po tem, ko je Robert Golob skupaj s prisiljeno nasmejano Tino Gaber okoli enajstih zvečer vendarle prišel v volilni štab Gibanja Svoboda ter začel igrati vlogo zmagovalca volitev, zdaj prihaja soočenje z realnostjo. Povedano drugače, "when numbers talk bullshit walks"!

Golob je na teh volitvah v primerjavi z letom 2022 izgubil okoli 17 odstotkov ali 130.000 volivcev in 11 poslancev, sedanja vlada ali levi politični pol pa je skupno, s Hanovimi Socialnimi demokrati in Levico (pri čemer je za Levico padla stranka Vesna), ujel reci in piši 40 poslanskih mandatov (oziroma dobrih 475.000 glasov), kar je daleč od možnosti oziroma nemogoče, da bi levica lahko znova sestavila levo vlado. Zato so se mnogi že v nedeljo zvečer spraševali, kaj sploh slavi Golob. Na drugi strani je desni pol dobil precej več volivcev kot na zadnjih volitvah (čez 511.000) in osvojil 43 poslanskih mandatov, pri čemer, ker še niso prešteti glasovi iz tujine, lahko Janez Janša celo še vedno postane tudi relativni zm

Včeraj smo doživeli in preživeli parlamentarne volitve, 10. po vrsti v samostojni Sloveniji, na katerih smo dobili točno to, kar smo izvolili, pri čemer je treba vedeti, da imajo volitve posledice. Pravih zmagovalcev te dramatične noči, ki uradno ni še niti končana, pravzaprav ni, razen Zorana Stevanovića in njegove Resnice ter delno NSi. Vsi drugi so namreč po svoje - volilni poraženci, vključno z našo državo, saj nas čaka - v najboljšem primeru - nestabilna vlada, če ne celo kmalu nove volitve.

Zmagovalci

- Zoran Stevanović in Resnica: stranka, ki je po teh volitvah jeziček na tehtnici pri sestavi nove vlade, vendar predvsem za desno sredino. Golob in levi pol namreč tudi z Resnico nimata minimalno potrebnih 46 glasov, ampak le 45. Resnica je sicer bolj - "programsko" - desna stranka, toda Stevanović v resnici velja za igralca Zorana Jankovića in srbskega lobija. Ampak saj za Jankovića (ki je včeraj zvečer na sedež Svobode prišel celo pred Golobom) in Goloba je na teh volitvah tudi šlo

Asta Vrečko, ministrica za kulturo in sokoordinatorka Levice, se z ministrske funkcije na Maistrovi 10 tudi poslavlja v svojem slogu. Kjer se službe in denar delijo aktivistom Levice in financira njihova rezervna politična vojska, češ, "kaj nam pa morejo".

Tako je - do včeraj - skoraj vse člane svojega kabineta brez najmanjšega sramu ali odgovornosti za javni denar prerazporedila na varna delovna mesta znotraj ministrstva za nedoločen čas ali pač na različne vodilne funkcije po slovenski kulturniški krajini in celo v Trstu. Mediji o tem seveda ne poročajo:

- Kim Komljanec so zaposlili na Direktoratu za ustvarjalnost, kjer bo v Sektorju za umetnost skrbela za uprizoritvene umetnosti.

- Dejan Štamfelj, sicer nekdanji "neodvisni" novinar RTV, odhaja na Direktorat za medije, kjer postaja vodja razvida medijev.

- Marko Sraka, za katerega menda nihče ni vedel, kaj je ta štiri leta počel v njenem kabinetu, razen tega, da so uradniki in uradnice MK lahko spremljali, kako se je v tem času vidno zre