Dossier korupcija

Pravijo lokalni viri iz Železnikov, zakonca Matjaž in Monika Čemažar sta trenutno najvplivnejši par v Selški dolini. On je direktor Domela, zaposleni mu pravijo tudi "rdeči direktor", ona pa ravnateljica osnovne šole. Sliši se odlično, zanju skorajda idilično, če se ne bi - zadnje čase - strahotno zapletlo.

Podjetje Domel (Holding) se je znašlo v resnih finančnih težavah, se napol potaplja, plače so nizke, delavci po novem - ob petkih - na čakanju, ravnateljico starši skozi svet zavoda glasno pozivajo k odstopu, občino kot ustanoviteljico pa, naj jo razreši. Očitki so kar hudi (vir: Na OŠ Železniki vre), v bistvu se ponavlja podobna zgodba kot tista z ravnateljico iz bližnje Škofje Loke. Zato sta zakonca Čemažar, ki sta se znašla sredi resne krize, zaostrila spletke in tudi spremenilo igro.

Matjaž Čemažar bi z direktorskega stolčka na Domelu, kjer je posel in podjetje očitno precej zavozil, skočil (beri: prebegnil) na funkcijo župana Železnikov (lokalne volitve so prav tako prihodnje let

... in Ivana Djilas. (foto: Bobo)

Ob včerajšnjem imenovanju Ivane Djilas, uradno povzeto, po wikipediji, "slovenske gledališke in radijske režiserke srbskega rodu" (in zvenečega zgodovinskega priimka), za novo ravnateljico SNG Drama Ljubljana, ene od najbolj prestižnih slovenskih kulturnih ustanov, opazimo sramežljiv jok in stok nekaterih večinskih medijev.

Če - na primer - citiramo ljubljanski časnik Dnevnik: ... "se ponuja preprosto vprašanje: kaj nam postopek izbire pravzaprav pove o razmerju med državo, kulturo in našim osrednjim gledališčem? Če smo iskreni: nič dobrega. Ne o vladi, ne o ministrstvu, ne o načinu, kako razumeta odgovornost do institucije, ki naj bi bila simbol kulturne politike.

Razpis za ravnatelja ali ravnateljico Drame je bil objavljen junija, nato podaljšan do sredine avgusta. Vmes - tišina. Nihče od "zunaj" ni vedel, koliko ljudi se je prijavilo, kakšna je dinamika odločanja, katere vizije vodstva so na mizi. Ministrstvo (za kulturo; op. a.) je delovalo, kot da gr

Pavel Marđonović, predsednik Kolesarske zveze Slovenije in direktor podjetja Holcim (bolj znanega kot Lafarge), je - kot bi nekaj slutil - nedavni slavnostni podpis pogodbe za Evropsko kolesarsko prvenstvo 2026, predprejšnji ponedeljek, pred Večerom zvezd, nameraval izpeljati brez prisotnosti medijev, toda novinarji so zanj izvedeli iz redne najave dogodkov na portalu Slovenske tiskovne agencije. Kasneje pa naj bi se pred svojimi hvalil, da mu je Han (Matjaž, minister za gospodarstvo, turizem in šport) "podpisal za tri milijone evrov", kar se je izkazalo kot netočno.

Toda očitki, ki na Marđonovića letijo iz kolesarskega miljeja in KZS, so skrajno resni. Štiriletni mandat na čelu zveze mu je potekel junija letos, pa ne samo njemu, celotno zvezo je postavil v položaj, ko že pet mesecev nima veljavnih organov za delovanje in zakonitega zastopnika, posledica tega pa je dejstvo, da so vsi pravni posli KZS po 23. juniju 2025 - nični. Kar seveda velja tudi za omenjeni podpis pogodbe.

Odkar je M

Sodeč po odmevih - kljub na sceni napetemu postreferedumskemu ponedeljku - je naš včerajšnji zapis o dogajanjih, povezanih s Kolesarsko zvezo Slovenije (in Evropsko kolesarsko zvezo), vladno politiko in denarjem (Dokumenti. Huda blamaža ministra Hana: pogodbo za tri milijone evrov podpisal z nezakonitim zastopnikom kolesarske zveze.), sprožil pravo malo dramo in tudi nekatere precej hitre odzive. Na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport so - z ministrom Matjažem Hanom na čelu - hiteli pojasnjevati, da Han ni (še) ničesar podpisal, da je on bil samo zraven. Češ, citiramo, "Han se je dogodka, namenjenega predstavitvi priprav na Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu 2026, udeležil izključno kot gost. Na dogodku ni sodeloval kot podpisnik pogodbe ali kakršnegakoli drugega dokumenta. Pogodbo sta podpisala predsednik Kolesarske zveze Slovenije, Pavel Marđonović, ter predsednik Evropske kolesarske zveze (UEC), Enrico Della Casa".

To naj bi sicer dokazovala tudi fotografija podpisane

Tudi po podpisu pisma o nameri skupnega predvolilnega nastopa Nove Slovenije, Fokusa in Slovenske ljudske stranke vzpostavljanje tako imenovanega desnosredinskega trojčka spremljajo zanimive male intrige:

- Tako naj bi iz SLS klicali na Fokus, češ, z NSi se bo v imenu SLS in Fokusa pogovarjala le SLS, ki bo zastopala tudi Fokus. Ko je Fokus to preverjal na sedežu NSi, so jim pojasnili, da temu - seveda - ni tako. Še več, predsednik NSi Jernej Vrtovec in generalni tajnik NSi Robert Ilc naj bi imela idejo o sklenitvi dveh ločenih separatnih sporazumov, enega med NSi in Fokusom in drugega med NSi in SLS.

- Tina Bregant, predsednica SLS, in Primož Jelševar, član izvršilnega odbora SLS, sta se že na uvodnih sestankih z NSi odpovedala Marku Balažicu, bivšemu predsedniku in zdajšnjemu podpredsedniku SLS, ki/ker ga NSi ne želi imeti zraven. Zato pa - zaradi znanega laganja o diplomi kompromitirani - Balažic razlaga naokoli, da se bo on dogovoril za sodelovanje z Anžetom Logarjem, o čemer pa pri

Minuli ponedeljek je sredi Ljubljane minister za gospodarstvo, turizem in šport ter predsednik Socialnih demokratov Matjaž Han - v imenu Golobove vlade - s precejšnjim medijskim pompom podpisal pogodbo o organizaciji evropskega kolesarskega prvenstva v Sloveniji, ki bo med 3. in 7. oktobrom naslednje leto, skupaj s predsednikom Evropske kolesarske zveze Enricom Della Caso in predsednikom Kolesarske zveze Slovenije Pavlom Marđonovićem. Poleg tega je Han zagotovil Marđonoviću še tri milijone davkoplačevalskih evrov.

No, navidezno do tukaj vse lepo in prav, če se ne bi vmes dogajalo oziroma zgodilo še nekaj, kar je izjemno pomembno in za Hana pomeni hudo blamažo, spet težave, novo afero in malomarno, če ne celo nezakonito početje. Vse namreč kaže, da je minister Han podpisal pogodbo z nepooblaščeno osebo oziroma nezakonitim predsednikom KZS.

Marđonoviću, sicer tudi direktorju okoljsko razvpitega podjetja Lafarge (Holcim), je namreč že junija potekel štiriletni mandat predsednika KZS, pa ne

Pred vami oziroma nami je - ekskluzivno - del uradne dokumentacije sodnega postopka na Okrajnem sodišču v Ljubljani, ki se je 1. oktobra končal z oprostilno sodbo. Sodnik Primož Štrancar je oprostil obtožbe 44-letnega Celjana Anžeta Božiča (seveda ne gre za novinarja Pop TV, ampak le - širši javnosti neznanega - soimenjaka), ki ga je državno tožilstvo obtožilo kaznivega dejanja grožnje po 135. členu Kazenskega zakonika, uperjene zoper Niko Kovač, verjetno najbolj znano slovensko politično aktivistko in direktorico Inštituta 8. marec. To se je začelo odvijati leta 2022, pri čemer je državno tožilstvo obtožni predlog aprila letos nekoliko modificiralo.

Sodnik Štrancar je oprostilno sodbo po dobrih dveh letih postopka izrekel zato, ker - po oceni sodišča brez dvoma - dejanje, za katerega je bil Božič obtožen, po zakonu ni kaznivo dejanje.

Toda ta sodni proces nam pokaže ali dokaže vsaj še naslednje:

- Da politična aktivistka Nika Kovač načrtno, dosledno in sistemsko ovaja (vlaga kazenske ova

Po tragediji v Novem mestu, sprejemanju Šutarjevega zakona in Golobovem "vzponu" na - Medianinih - javnomnenjskih anketah je avtor teh vrstic imel številne pogovore s politiki, mnenjskimi voditelji in lobisti na levici. Vse, seveda, po znanih pravilih t. i. "globokega zakulisja", kjer je dovoljeno objaviti vse, vendar strogo brez navedbe virov.

In to je nekaj zanimivih poudarkov:

- Milan Kučan organsko ne prenese Goloba, a ga je prisiljen podpirati, ker nimajo drugega, ne glede na Vladimirja Prebiliča, saj se najbolj bojijo zmage Janeza Janše. V bistvu gre - znotraj tranzicijske levice - celo za razkol, si za ali proti Golobu. Tudi Zoran Janković dela mimo Kučana. Pred tremi meseci se je v gostilni pri Spodnjem Kirnu dobil z Aleksandrom Čeferinom (UEFA) in ga nagovarjal k ustanovitvi nekakšne back-up leve stranke, če Golob (pro)pade. O tem, tako viri, krožijo tudi elektronska sporočila, vendar jih avtor tega zapisa žal ni videl.

- Robert Golob je izjemno živčen, saj ve, da ima bistveno ni

Da je slovenska pravna stroka, vključno z njenim pravosodnim krakom, celo državnotožilskim svetom, kjer absolutno prevladuje leva politična opcija, tako sesula Golobovo izvorno verzijo famoznega Šutarjevega zakona, obstajata vsaj dva tehtna razloga: prvič, predlog zakona je bil res totalno zblojen, in drugič, Golob v resnici ni tako politično močan, kot se zdi na zunaj. Res pa je tudi, da je bilo Golobu popolnoma vseeno, kakšna je/bo vsebina tega zakona, po njegovo bi lahko šlo tudi za prazen list papirja, samo da Šutarjev zakon je. Ker lansiranje tega zakona mu je dobesedno rešilo politično rit in glavo. A dejstvo, da bi se Golobu lahko zgodila ulica, ne samo novomeška, ampak tudi ljubljanska, je resno prestrašilo tudi večinske medije in njihove lastnike, ki jih Golob pumpa z denarjem, zato se mu je tudi tokrat izšlo.

So pa trije predstavniki pravne stroke (jap, samo trije!) vendarle podprli tisto prvo, dobesedno grozno verzijo Šutarjevega zakona. To so bili, reci in piši, Miha Šepec s

Čeprav na ponedeljkovi seji glavnega odbora Slovenske ljudske stranke ni prišlo do izrecne zahteve po odstopu predsednice stranke Tine Bregant (zaradi laganja drugim članom vodstva, da je Janez Janša zavrnil povezovanje z ljudsko stranko), kar naj bi zakulisno napovedoval vidni član SLS Marko Milharčič, se je vendarle zgodilo marsikaj zanimivega.

Na primer: Franc Rokavec, župan Litije, je predlagal, da naj bo v primeru skupne liste SLS in NSi na prihodnjih parlamentarnih volitvah njihov skupni kandidat za mandatarja Peter Gregorčič. Primož Jelševar, podjetnik in član ožjega vodstva SLS, ki ga ozadje ljudske stranke uvršča med tako imenovane "kruhoborce", pa je dejal, da po javnomnenjski anketi, ki naj bi jo izvedel njegov Inštitut dr. Antona Korošca, skupna lista SLS in SDS na volitvah dobi celo manj glasov kot samo SDS, če se SLS poveže z NSi, pa lahko računajo na 10 do 12 poslancev.

Mimogrede, mediji o tej seji praktično niso poročali.

Hkrati je slišati, da Bregantova deluje utrujeno, d