Dossier korupcija

Eden od vodilnih politikov vladne koalicije mi je pred dnevi dejal, da je Gibanje Svoboda tista politična stranka, ki dela ali počne dobesedno vse v nasprotju s tem, kar javno govori, obljublja in promovira. Najnovejša dogajanja na javni RTV Slovenija - kjer se je po izsiljenem odstopu Jadranke Rebernik, odgovorne urednice informativnega programa, začel totalni kadrovski masaker - pa te besede nedvo(u)mno potrjujejo:

- Viri pravijo, cilj ni samo zamenjava ("depolitizacija) tistih, ki so na uredniška ali voditeljska mesta prišli med vlado Janeza Janše, ampak tudi odstranitev ("eksekucija") vseh, ki med vlado Janeza Janše niso dovolj protestirali.

- Za glavno eksekutorko so pripeljali Polono Fijavž, dosedanjo dopisnico RTV iz Berlina. Kar verjetno ni naključje, saj Berlin, poleg Bruslja, danes velja za vodilno evropsko urbano megautrdbo NVO-jevskega in skrajnega levičarskega aktivizma. Zato, dobre prakse in to.

Polona Fijavž kot dopisnica iz Nemčije. (vir: RTV)

Fijavževa je postala vršilka d

Ministrica za zunanje zadeve in predsednica Socialnih demokratov Tanja Fajon je včeraj, prek Slovenske tiskovne agencije - iz New Yorka, kjer je na 78. zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov - sporočila, da je zanjo "zgodba" o posebni misiji Slovenije v Varnostnem svetu, skratka, milo rečeno afera o nenavadnem imenovanju Samuela Žbogarja za šefa oziroma vodjo te misije (vir: Pa so ga vendarle odstranili) in spornem kadrovanju diplomatov v to misijo (vir: In Žbogar naj bi si zaželel Lauro), končana. In da, pazite, po navedbah Fajonove tudi nobenih dodatnih stroškov zaradi te misije ne bo?! A niti za Žbogarjevo (in Laurino) newyorško plačo ne?

Pa je temu res tako? Niti slučajno. Ker praktično nobeno resno vprašanje, povezano v tej zvezi, še ni javno odgovorjeno ali kako drugače pojasnjeno, gre pa tako rekoč za diplomatski škandal? Na primer:

- Na kateri pravni podlagi, mednarodni ali slovenski, je temeljila ustanovitev posebne misije in kateri sektor znotraj ministrstva za zunanje

Za nesrečno Mariborsko Livarno Maribor (MLM), ki očitno gre proti stečaju (kar pomeni novo socialno bombo sredi štajerske prestolnice) in so jo morebitni tuji kupci pripravljeni "kupiti" le za en evro, pa še to zgolj ob podpisanih zagotovilih Slovenskega državnega holdinga, da - kupci - dobijo zraven tudi milijone evrov nepovratnega državnega denarja oziroma pomoči (vir), je značilna še ena druga, medijsko sicer zamolčana plat te zgodbe:

- Zadnjih 350 zaposlenih v MLM je že dlje časa praktično na minimalcih, zdaj ko se temu nekoč največjemu industrijskemu podjetju v mariborski regiji obeta klavrni konec, pa bodo ostali še brez tega.

- Predsednik uprave Davor Šenija (sicer nekdanji direktor Steklarne Rogaška) pa medtem prejema - po naših zanesljivih informacijah - 9.800 evrov mesečne plače.

Pri tem pa Davor Šenija, zanimivo, noče podpisati nove pogodbe o zaposlitvi, sedanja se mu namreč, tako vsaj naši viri, izteče to nedeljo (24. septembra), ker očitno raje prvi zapušča potapljajočo se la

Na Birnu (Balkan Insight) se je pravkar, še natančneje, pred štirimi dnevi, pojavil intervju z novinarko Dela Suzana Kos, kjer Kosova podoživlja zgodbo iz leta 2021 (vir), povezano s tedanjim predsednikom vlade Marjanom Šarcem, njegovim državnim sekretarjem za nacionalno varnost Damirjem Črnčecem in takratnim direktorjem Sove Rajkom Kozmeljem pa tudi Borutom Jamnikom, danes predsednikom uprave SIB Banke, takrat pa še prvim človekom Modre zavarovalnice.

Gre za sicer znano zgodbo (afero), ki naj bi dokazovala, da so Šarec, Črnčec in Kozmelj prisluškovali (vsaj nekaterim) novinarjem, in je bila takrat - spomnimo, januarja 2021 - tudi že zelo podrobno predstavljena (več na tej povezavi).

Je pa pri tem intervjuju morda zanimivo, če ne celo rahlo bizarno, da Suzana Kos, ki, mimogrede, na medijski sceni velja za novinarko, ki običajno poroča tako, kot narekuje njen delodajalec Stojan Petrič, lastnik Dela in Kolektorja (in ki bogati z velikim državnimi gradbenimi posli), daje bistveno večji poud

Bilo je leta 2002, ko je - danes - pokojni Janez Drnovšek, takrat predsednik vlade (in LDS), sestavljal upravo Nove Ljubljanske banke. Marjan Kramar bo predsednik uprave, ti si lahko član in podpredsednik uprave, za člana uprave pa pride tudi Matej Narat, ki ga je Cvetka Selšek (takrat predsednica uprave SKB banke*) predlagala Kučanu (Milanu, takrat še predsednik republike), naj bi Drnovšek zaupal Edvardu Ovnu, predsedniku uprave Javnega stanovanjskega sklada Republike Slovenije, ki si je želel postali šef NLB ali Petrola. Oven naj bi ponudbo zavrnil, ker je želeli biti prvi, ne pa šele drugi v firmi, ostalo je zgodovina.

Narat je na NLB (kot član uprave je ostal od leta 2009) prišel iz SKB, kjer je bil izvršni direktor. Bil pa naj bi tudi "učenec" Borisa Zakrajška, enega od najbolj razvpitih bankirjev slovenske tranzicije, nekoč prav tako član uprave NLB, potem direktor njene "zloglasne" frankfurtske izpostave LBH, bil pa je tudi "bankir Ivana Zidarja (SCT)" in celo skriti lastnik (kar

... in Andrej Vizjak. (foto: Bobo)

Sreda, 13. septembra, Celje. Dobri dve uri po tem, ko so slavnostni gostje odprli letošnji (55.) Mednarodni sejem obrti in podjetništva, znan pod kratico Mos, je na sejmu skorajda prišlo do - sicer medijsko zamolčanega - fizičnega incidenta (pretepa). Glavna akterja pa Andrej Vizjak, nekdanji minister za okolje in prostor v tretji Janševi vladi, in znani novinar Vladimir Vodušek (Topnews.si).

Vodušek se je namreč, potem ko je posnel uradno odprtje, pojavil ob paviljonu stranke SDS (edine politične stranke poleg NSi, ki ima Mosu svoj "štant"), kjer ga je "najlepši poslanec" Franc Breznik povabil na kanapeje. Ko pa je Voduška tam opazil Vizjak, se je začel nanj dreti, "ti pa spizdi, sicer te bom na gobec". In mu očital, da ga je "izdal" pri objavi tistih razvpitih posnetkov nekega pogovora med Vizjakom in tajkunom Bojanom Petanom (LDS-Zares, DZS, Dnevnik, Terme Čatež), tajno posnetega pred zdaj že 16 leti, ki so jih, spomnimo, oktobra in novembra 2021 nek

Primer Renate Zamida, nekdanje - krivdno razrešene - direktorice Javne agencije za knjigo (JAK), kjer sta vmešana tudi Miha in Nika Kovač, dobiva ne samo kriminalne, ampak tudi povsem bizarne razsežnosti, tipične za (trenutno) stanje tranzicijske Slovenije. To so nekatere podrobnosti:

- Hja, saj človek skorajda ne more verjeti, toda iz napovedi slovenskih dogodkov na bližajočem se knjižnem sejmu v Frankfurtu, kjer je - letos - Slovenija celo častna gostja sejma, je razvidno, da JAK organizira dogodek (tukaj) ...

... kjer je uradno napovedana - kot moderatorka - Renata Zamida, ki ji zaradi suma storitve zaradi kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic grozi do pet let zaporne kazni.

Očitno smo priče novim stopnjam arogance vladajoče kulturne politike, ko krivdno razrešena, ovadena in tožilsko preiskovana nekdanja direktorica JAK (Renata Zamida) zdaj od te iste institucije, ki jo je - kot vse kaže - zlorabila, dobiva nove priložnosti za delo in afirmacijo v javnem prost

Za osvežitev spomina, kako se je začelo:

- 6. februarja 2021 smo na tem portalu ekskluzivno objavili dokumentirano zgodbo o tem, kako sta Nika Kovač, direktorica Inštituta 8. marec, in njen oče Miha(el) Kovač, profesor bibliotekarstva na ljubljanski Filozofski fakulteti, nekdanji dolgoletni glavni urednik Mladinske knjige in politični analitik, iz Javne agencije za knjigo (JAK) "pocuzala" tisoč evrov proračunskega denarja (več na tej povezavi). Pri čemer ni šlo "samo za tisoč evrov" in razkritje o tem, kako si "slovenska elita oholo ter povsem brez sramu predstavlja cuzanje davkoplačevalcev - do zadnjega jurja", ampak tudi za utemeljene sume nezakonitega početja.

"Samo hrabro"

Ker Nika Kovač sodi med medijsko nedotakljive, zelo podobno pa velja tudi za Renato Zamida, takratno direktorico JAK, pri čemer sta obe blizu stranke Levica (Zamida je nekaj časa sodila celo v ožji krog zdaj sicer že nekdanjega koordinatorja Levice, ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter po

Na ministrstvu za pravosodje je že konec julija potekel rok za prijave za slovenskega sodnika oziroma sodnico na evropskem sodišču za človekove pravice (spomnimo, Marko Bošnjaku, prej odvetniku iz odvetniške družbe Čeferin, mandat sodnika ESČP poteče leta 2025). Običajno so mediji o tem poročali, sprva o pozivu, potem o prijavljenih, tokrat pa vsi tiho, kakor da to novinarjev, medijev in javnosti sploh ne zadeva. Ko se je avtor teh vrstic takrat zanimal za imena prijavljenih, so ga na pravosodnem ministrstvu gladko zavrnili, četudi so imena prijavljenih novinarjem prej praviloma dajali:

Vir: Požareport

No, verjetno želijo postopek (ministrstvo za pravosodje izvede razpis, predsednica republike predlaga državnemu zboru tri kandidate, DZ jih potrdi, Svet Evrope pa nato izbere - enega) izpeljati karseda potihoma, da bi javnost čim manj razpravljala o kandidatih.

Kaj ima oziroma kaj naj bi imela s tem pravnica Vasilka Sancin, ki je - kot ad hoc sodnica ESČP - v znanem primeru Igorja Bavčarja

Gre sicer za neuradno potrjene informacije, toda - saj ni res, pa je - razvpiti javni razpis ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport za "naložbe v turizmu" (gradnje hotelov in podobno), težak 57 milijonov evrov, vsekakor dobiva že pravo trilersko podobo: namreč, tudi gospodarski minister Matjaž Han (Socialni demokrati) je na komisijo za preprečevanje korupcije prijavil mariborskega župana Sašo Arsenoviča, to pa se je (smo izvedeli in dobili potrjeno včeraj dopoldne) zgodilo po tem, ko smo na tem portalu - spomnimo, prejšnjo soboto - ekskluzivno objavili, da je med prejemniki nepovratnih proračunskih sredstev tudi zasebno podjetje Galerija Gosposka, d. o. o., ki je v 100-odstotni lasti mariborskega župana Arsenoviča (več na tej povezavi).

Po navedbah virov na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport naj ne bi vedeli, da gre za Arsenovičevo podjetje, zato so prijavo na KPK zapakirali kot vprašanje protikorupcijski komisiji, ali bi razpisna komisija ministrstva morala to podjetj