Policijski kriminal v Sloveniji

Zadnja novica

sobota, 14.september.2019 - 17:07

Stanje v Slovenski vojski ni tako dobro, kot se hvali njen vrhovni poveljnik, Borut Pahor

V SLOVENSKI VOJSKI SE NEPRAVILNOSTI PREPOGOSTO POMETAJO POD PREPROGO.

TO ONEMOGOČA IZBOLJŠAVE.

Borut Pahor je povedal, da je ponosen na slovenske vojake in Slovensko vojsko. Kot vrhovni poveljnik slovenskih obrambnih sil je normalno, da je rekel nekaj takšnega. Ali je to res, pa je že druga zgodba.

Sami smo v Slovenski vojski zaznali določene stvari, ki ne odražajo pohval, ki jih je izrekel Borut Pahor, ki je sicer znan po pozitivnih izjavah, ki pa delujejo veliko bolj kot neke sugestije, kot pa izkaz realnega stanja.

V naslednjih vrsticah bomo podali nekaj stvari v Slovenski vojski, ki kažejo na to, da je stanje v njej dokaj problematično.

Že nekaj časa je govora o tem, da so odnosi v Slovenski vojski zelo napeti, da so bojda vsi med seboj skregani, v veliki meri tudi zato, ker naj bi tam potekal boj za položaje.

Veliko naj bi bilo tudi podtikanj.

Zelo zanimivi so tudi očitki o psihičnih težavah v Slovenski vojski. Nazadnje so takšni očitki leteli kar na generalmajorko Ermenčevo. O tem je poročal Požareport, gre pa za del širše zgodbe, ko je zaradi nočnih vojaških vaj na Počku bil razrešen s položaja poveljnik poveljstva slovenskih sil, Miha Škerbinc. Ta naj bi v jezi zaradi razrešitve izrekel neke očitke zoper generalmajorko Ermenčevo. Med drugim so leteli tudi očitki o tem, da naj bi bila 10 dni na zdravljenju v psihiatrični bolnišnici Ljubljana Polje. To je ta sicer zanikala in sprožila postopek proti Bojanu Požarju.

Nekateri so želeli prikazati, da zaradi tega ni primerna za vodenje Slovenske vojske. Sami na to gledamo drugače. In sicer tako, da če je bila na zdravljenju, je bila pač soočena z določenimi stresnimi situacijami, ki so jo verjetno obremenie, zaradi česar je zaprosila za pomoč. To je po svoje celo hvalevredna poteza, ker nakazuje na to, da je generalmajorka Alenka Ermenc odgovorna oseba, ki je sposobna zaprositi za pomoč, če meni, da jo potrebuje.

V Slovenski vojski je sicer še več informacij o tem, da naj bi razmere v njej povzročale psihične težave pri nekaterih zaposlenih v Slovenski vojski.

Zelo simptomatičen je primer, ko je slovenski vojak umoril slovenskega policista, ko ga je ta ustavil med policijsko kontrolo.

Umrl je policist Damijan Kukovič, storilec pa je bil mladi vojak Dušan Petrovčič, ki je povedal, da pred prihodom v vojsko ni imel psihičnih težav, da pa je dve leti po prihodu v Slovensko vojsko izoblikoval duševne motnje, bojda zaradi šikaniranja v Slovenski vojski. Povedal je tudi, da je oblikoval odpor do slovenskih policistov, morda zaradi njihovega nadlegovanja. Slovenski policisti so znani po tem, da radi nadlegujejo posamezne ljudi, kar lahko pripelje do odpora do policistov. Takšnih primerov sami poznamo zelo veliko, saj proučujemo policijske nepravilnosti.

Slovenski vojak Dušan Petrovčič, na sliki, je ustrelil slovenskega policista, ker je izoblikoval odpor do Slovenske policije.

Dušan Petrovčič je ustrelil policista v glavo iz neposredne bližine, po tem ko se je ta približal njegovemu vozilu.

V času, ko je to storil, se je zdravil zaradi v Slovenski vojski razvite duševne bolezni.

Po umoru ni dobil zaporne kazni, ampak obvezno psihiatrično zdravljenje, ki se izteče v petih letih. Letos se ta ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na zaprtem oddelku izteče.

V Slovenski vojski so se soočali tudi s samomori vojakov. Najbolj zanimiv je samomor, ki se je zgodil v Generalštabu Slovenske vojske.

Najbolj odmeven je bil samomor vojaškega častnika, ki je samomor storil kar v svoji pisarni v Generalštabu Slovenske vojske.

Samomor je storil vojaški častnik, ki naj bi bil zelo umirjen človek. Samomor je storil na delovnem mestu. V službo je prišel uro prej. Napisal je sedem strani dolgo poslovilno pismo in nato vzel svojo službeno pištolo in se z njo ustrelil v glavo. Sodelavci so bili šokirani. S pismom se je seznanil tudi pristojen odbor v Državnem zboru, ki je po tem, ko je prebral poslovilno pismo vojaka, sklenil, da je vojak samomor storil iz osebnih razlogov, ne pa zaradi razmer v Slovenski vojski. Bojda naj bi bil v dolgovih.

To ni edini primer samomora. Samomor je storila tudi slovenska vojakinja. Samomor je storila v času, ko je bila na mirovni misiji na Kosovu. Samomor je storila med pogovorom s svojim vojaškim častnikom. Ustrelila se je z avtomatsko puško.

Kmalu zatem je samomor storil tudi vojaški inštruktor v vojaški avtošoli iz Slovenske Bistrice. Samomor je storil po tem, ko se je vrnil iz psihiatričnega zdravljenja.

Samomorov v Slovenski vojski je bilo še več.

To dokazuje, da je Slovenska vojska okolje, kjer imajo precej opravka z duševnimi motnjami.

V Slovenski vojski imajo sicer politiko prikrivanja nepravilnosti. To je občutil tudi predsednik Sindikata vojakov Slovenije, ki je svoj čas preveč odkrito kritično govoril o nepravilnostih v Slovenski vojski. Zaradi tega je dobil enoletno pogojno disciplinsko kazen, da ne sme več govoriti kritično o Slovenski vojski, sicer bo bil odpuščen. On je revoltirano rekel, da sedaj ne bo eno leto tiho, čeprav verjamemo, da bo.

Podobno se je zgodilo tudi vojaku iz krškega območja, ki je po odhodu iz Slovenske vojske bil deležen hišne preiskave s strani vojaške policije, za katero je nalog za preiskavo podpisala krška sodnica. Ko se je ugotovilo, da vojaška policija ne bi smela izvajati ukrepov zoper po novem civilno osebo, so vsi postopki zamrli.

Sicer je o nepravilnostih v Slovenski vojski govoril še en bivši vojak. On je zaradi slabih razmer po dvanajstih letih in pol zapustil Slovensko vojsko.

V zvezi s tem smo sami pred leti izdelali neko zanimivo karikaturo in pripomnili, da sta slovenski vojak in njegov škorenj spregovorila o stanju v Slovenski vojski.

Škorenj spregovori o stanju v Slovenski vojski.

Ko smo že omenili Krško, lahko mimogrede omenimo še en primer, ki se le posredno dotika Slovenske vojske, ki pa prav tako meče čudno luč na Slovensko vojsko.

Gre za lokal, katerega lastnica je slovenska vojakinja. Dekle izgleda normalno, samo lokal, ki ga vodi, je do določene mere problematičen.

Od slovenske vojakinje bi se spodobilo, da skrbi za ugled lokala, katerega vodi, vendar ima očitno težave z določenim osebjem. Natančneje z natakarico. Kot vemo, je natakarico zapustil oziroma je v fazi zapuščanja nekdanji fant zaradi njenih težav z alkoholom. Problem natakarice je, da je enkrat prišla na delovno mesto, kjer se je pred svojo izmeno napila.

Nenormalno je, da natakarji hodijo pijani na delovno mesto. Problem te natakarice ni le v problemu z alkoholom, ampak tudi v problemu z vzdrževanjem reda in miru v lokalu, ko namesto, da bi vzdrževala red, celo spodbuja nasilje v povezavi z nekaterimi problematični gosti.

Sicer je takšno stanje v tem lokalu tudi posledica izjemne primitivnosti tamkajšnjega okolja. Gre za eno najbolj primitivnih sredin v Sloveniji.

Zanimivo je, da je v ta lokal zahajal tudi Facebook morilec, znan po tem, da je snemal brutalni pretep svojega prijatelja, ki ga je izvedel s svojim pajdašem in ki je rezultiral s počasno, mučno in bolečo smrtjo pretepene osebe. Facebook morilec naj bi malo pred umorom sicer govoril, da bi hotel vedeti, kakšen občutek je ubiti človeka.

Če podamo del tega posnetka, v katerem predstavljamo manj brutalen prizor.

Tudi Facebook umor je posredno, ampak res posredno povezan s Slovensko vojsko. Umor je bolj povezan z izrazito primitivnim okoljem, v katerem se je zgodil. Podajamo prizor, ki ni tako brutalen.

Celoten 20 minutni prispevek si lahko ogledate na naslednji povezavi: Live stream FB: SLOVENIA, not dead yet.  Gre za izredno nazoren posnetek.

Problem tamkajšnjega okolja je v tem, da je izrazito primitivno, nagnjeno k deviantnemu obnašanju ljudi, k obremenjenosti z alkoholom in k agresivnemu obnašanju. Problem je tudi v tamkajšnji Slovenski policiji, gre za Policijsko postajo Krško, ki ima izjemno veliko toleranco do nasilja, pa tudi do alkohola, kar samo krepi deviantne oblike obnašanja na tem področju.

Čeprav Borut Pahor govori o tem, da je ponosen na Slovensko vojsko in slovenske vojake, pa razmere v Slovenski vojski takšnega ponosa v nekem normalnem človeku ne morejo zbuditi.

Pri tem opozarjamo, da krivda ne leži na obrambnem ministru Karlu Erjavcu. On ne more biti odgovoren za stanje, ki ni odvisno le od njega.

Je pa problem, da je Slovenija vseskozi zanemarjala Slovensko vojsko, predvsem zaradi zasledovanja politike miru, kjer je vojska pomenila nek problematičen element. Dolgoletno pomanjkanje sredstev pa seveda za seboj potegne negativne posledice.

Sicer še nekaj. Mnogi vojaki vztrajajo v Slovenski vojski predvsem zaradi mirovnih misij. V šestih mesecih lahko vojak dobi tudi 25.000 evrov. Pri tem nima posebnih stroškov v času bivanja v mirovnih misijah, tako da je to skoraj njegov neto zaslužek.

S tem slovenski vojaki rešujejo problematiko relativno nizkih plač v Slovenski vojski.

Stanje v Slovenski vojski torej ni tako dobro, kot ga nekateri želijo prikazati. Problem je, da je v vojski preveč pometanja stvari pod preprogo. V takšnih razmerah se stvari ne morejo popraviti.

Sicer so tudi ljudje, ki so na najvišjih položajih, skeptični do izboljšanja razmer v Slovenski vojski. Tako je eden od njih povedal zelo pomenljive besede.

“V življenju žal ni vse tako kot bi moralo biti ali kot bi bilo prav. To kar pravite, je logično in prav. Mislim pa da popolnoma nemogoče.”

Nič ni nemogoče. Le potruditi se je treba. To pa je v Sloveniji res problem.