Spodaj si lahko preberete najnovejše novice iz nekaterih slovenskih medijev
***
Najnovejše merjenje moči med predsednico republike Natašo Pirc Musar in predsednikom vlade Robertom Golobom (sporno vabilo NPM, 23. oktobra poslano kitajskemu predsedniku XI Jinpingu, kar je avtor teh vrstic ekskluzivno razkril minulo sredo na omrežju X), presega siceršnje folklorne notranjepolitične spopade med obema akterjema (od marca dalje se menda "ne pogovarjata več") pa tudi navadno zunanjepolitično soliranje. Saj Kitajska pač ni kar "neka država", pošiljati vabilo kitajskemu predsedniku tik pred zmago Donalda Trumpa na predsedniških volitvah v ZDA pa je sploh strahotno strateško občutljivo. Pomembne in odločilne poteze v mednarodnih odnosih, četudi gre za manjšo državo, kot je Slovenija, so namreč vedno stvar državnega in nacionalnega interesa. Toda pri nas očitno eni menijo, da pri Američanih nimajo (več) šans, pa bi šli h Kitajcem.
Mimogrede, pri tolmačenju pristojnosti znotraj slovenske zunanje politike ima tokrat vendarle bolj prav kabinet predsednika vlade, vsaj če natančno
Spomnimo:
- 17. oktobra smo na kabinet predsednika vlade naslovili nekaj vprašanj, povezanih z Robertom Golobom in znanim odvetnikom Stojanom Zdolškom:
"Spoštovani, kot je razvidno iz medijev, je gospod Stojan Zdolšek (osebni) odvetnik predsednika vlade Goloba v zadevah, ki sicer sodijo predvsem v delo predsednika vlade, zato nas zanima naslednje:
- Od kdaj točno je Zdolšek odvetnik PV Goloba?
- Ali je Zdolšek zadolžen/plačan tudi za javno nastopanje v imenu PV? (kar je prav tako razvidno iz medijev)
- Kdo plačuje storitve odvetnika Zdolška?
- In koliko so doslej stale te storitve?"
- 22. oktobra smo na tem portalu objavili članek z naslovom "Kdo plačuje Golobu (p)osebnega odvetnika Zdolška? Premier molči, toda Zdolšek nedvomno dobiva denar iz Gen-I." Dejstva in javno dostopne uradne podatke.
- Včeraj, v četrtek, 7. novembra, pa smo odgovore iz kabineta PV na Gregorčičevi 25 vendarle prejeli, sicer šele po tem, ko smo Golobovemu kabinetu dali vedeti, da bomo zadevo predali informacijski poobla
Širša javnost verjetno ne ve, toda Marto Kos, slovensko kandidatko za evropsko komisarko, ki se ravno danes - kot kandidatka - prvič uradno predstavlja pred pristojnimi telesi evropskega parlamenta, je Robertu Golobu svetoval ljubljanski župan Zoran Janković. No, bolj znano je, da je Janković ta čas tisti slovenski politik, ki Goloba odločilno vzdržuje na funkciji predsednika vlade, in boljši poznavalci pravijo, Janković bo tudi tisti, ki bo Golobu nekoč rekel, Robi, zdaj pa res moraš oditi. Janković pa je (poleg svoje siceršnje politično-poslovne in družinske agende) na teritoriju slovenske države tudi ključni protagonist tako imenovanega "srbskega sveta", del te agende pa je tudi njegova več kot očitna privatizacija Ljubljane.
Praktično povsem neznana pa je informacija, da Zoran Janković načrtuje selitev v Beograd, kjer naj bi postal podpredsednik organizacijskega odbora Beograd Expo 2027. Gre za funkcijo, za katero Janković že dlje časa lobira pri srbskem predsedniku Aleksandru Vučić
Tri dni po izbruhu afere "Drama na črno" se je neposredno vpleteni vrh ministrstva za kulturo z ministrico Asto Vrečko in državnim sekretarjem Matevžem Vidmarjem Čelikom na čelu zavil v pomenljiv samoobrambni molk, pri čemer Vrečkova, tudi koordinatorka Levice, ne izkorišča samo posebnega statusa, ki ga večina vidnih politikov Levice uživa pri novinarjih, ampak večinske medije drži v šahu tudi z obljubljenim novim krovnim medijskim zakonom, ki naj bi izbranim večinskim medijem oziroma njihovim lastnikom na veliko delil proračunski denar. Zato večinski mediji zaenkrat oglušujoče molčijo in afero orkestrirano prikrivajo.
Ožje vodstvo Drame pa se, kot je razvidno iz njihovih včerajšnjih izjav za portal N1, očitno brani z lažmi. Njihove trditve, kar zadeva stališča ministrstva za notranje zadeve (tukaj), so namreč - milo rečeno - zavajajoče:
- Iz pričujočega odgovora (mnenja) MNZ, ki ga je Drama prejela 20. julija letos in na kar se zdaj sklicuje ožje vodstvo Drame ("Izvajanje dejavnosti v č
Po našem včerajšnjem razkritju dokazljivo nezakonitega poslovanja začasne ali nadomestne ljubljanske Drame na Litostrojski 56 (vir), čemur bi morali slediti odstop ministrice za kulturo Aste Vrečko, razrešitev ravnateljice javnega zavoda SNG Drama Vesne Jurce Tadel in takojšnja prekinitev najemne pogodbe med Dramo ter zasebnima podjetjema Alterna Intertrade in L56, danes objavljamo nove podrobnosti:
- Ključni politični sponzor nezakonitega poslovanja Drame in sporne prenove je - poleg Aste Vrečko, sicer tudi koordinatorke Levice - državni sekretar na ministrstvu za kulturo Matevž Vidmar Čelik.
Gre za čisto povprečnega arhitekta (nekateri pravijo "drugorazrednega"), ki se je ta položaj zavihtel kot (nekdanji) direktor Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO). Med boljšimi poznavalci scene velja - izvorno - za kader nekdanje Zaresove ministrice za kulturo in danes spet novinarke TV Slovenija Majde Širca in tedanjega Zaresovega državnega sekretarja na MK Stojana Pelka, ki sta ga tudi inšt
13. avgusta letos so na Litostrojski 56 v Ljubljani potekala zaključna dela za tako imenovano "nadomestno" oziroma "začasno" Dramo (medtem ko prava Drama v centru mesta še vedno čaka na gradbeno dovoljenje za prenovo in dograditev), ravnateljica Drame Vesna Jurca Tadel ter ministrica za kulturo in koordinatorka Levice Asta Vrečko pa sta pred izbranimi povabljenimi novinarji pozirali in se hvalili, češ, "najbrž ste se tudi sami prepričali, da so ti prostori več kot primerni za delovanje Drame za čas, ko smo morali zapustiti lastno hišo" (vir: Delo). Toda resnica je žal povsem drugačna.
Ko so po koncu poletja skozi vrata te iste začasne-nadomestne Drame prvič stopili tudi igralke, igralci in drugi člani ansambla, je med njimi zavladal šok. Prostori več kot neprimerni za Dramo, niti tako imenovane "suhe steze" nimajo, člani igralskega ansambla, če/ko morajo v toaletne prostore med odmori sredi predstav, so prisiljeni iti skozi občinstvo. Parkingov pred stavbo niti za vzorec. Tovrstne razme
Vse kaže, da bo (oziroma je že) nadaljevanje ekskluzivne zgodbe o zlatem padalu trojnega funkcionarja* Mateja Arčona enako zanimivo kot nedavni uvod (vir: "Morje, Istra in Kvarner ter diplomatska plača"). Naši viri iz ministrstva za zunanje in evropske zadeve namreč pravilno opozarjajo, da je samo srednješolska izobrazba resna ovira za to, da srednješolec Arčon, ki je po izobrazbi/poklicu elektrotehnik, postane prvi slovenski generalni konzul na Reki, četudi bi kandidiral iz tako imenovane politične kvote.
Veljavni zakon o zunanjih zadevah je namreč zelo jasen. Tudi za tiste državljane Republike Slovenije, ki niso poklicni diplomati, lahko pa izjemoma postanejo veleposlaniki ali generalni konzuli (točka 2), velja zakonsko pravilo, da morajo imeti (čeprav so ministri), citiramo določilo glede imenovanja vodij diplomatskih predstavništev in konzulatov, "univerzitetno izobrazbo oziroma izobrazbo, pridobljeno po študijskem druge stopnje v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo".
Vir: Zako
Propadli politik Karl Erjavec se na politično sceno vrača v svojem preverjenem slogu - s tragikomičnim blefiranjem in lažmi. Dokaz temu so tudi imena domnevnih prihodnjih kolegic in kolegov njegove tokratne nove stranke - Stranke Zaupanje, ki jih je konec poletja prvič načrtno navrgel v javnosti. Tistim novinarjem (in poznavalcem), ki še premoremo nekaj potrebne kritične distance do politikov, je bilo namreč že vse od začetka jasno, da Erjavec teh ljudi, od upokojenega bankirja Franceta Arharja dalje, preden je njihova imena pompozno lansiral v javnost, ni niti poklical in vprašal za mnenje, kaj šele da bi se z njimi dokončno dogovoril o najnovejšem skupnem političnem angažmaju. Ne, Erjavec jih je preprosto nesramno zlorabil, kar te dni dokazujejo sicer vljudne košarice, ki jih pravkar dobiva. Tako mu bojkone ostaja le še Irena Majcen, nekdanja ministrica Desusa, ki pa je v smislu volilne privlačnosti brez vsakršne teže.
Skratka, Karl Erjavec znova samo blefira in laže, zato je pravzapr
Da je Nataša Pirc Musar, sicer instrumentalizirana predsednica države, tokrat z velikim užitkom za novega guvernerja Banke Slovenije predlagala Toneta Ropa, ne pa Saše Jazbec, predvsem zato, da se kontrira Robertu Golobu, verjetno ni nobenega dvoma, vsaj med poznavalci ne. Res je sicer, da ima Rop, strogo tehnično gledano, bistveno boljše reference za guvernersko funkcijo od Jazbečeve (Rop je bil vendarle premier in finančni minister, ona pa je samo aktualna državna sekretarka na ministrstvu za finance), kot je po drugi strani dejstvo, da ne Rop in ne Jazbečeva nista ravno idealni personi za guvernerja oziroma guvernerko, oba sta namreč, kot pravkar modrujejo nekateri vidni člani ameriške Demokratske stranke za Donalda Trumpa in Kamalo Harris, "slabši izbiri".
Toda hkrati smo - morda spet na daleč primerljivo z Američani in njihovo aktualno predsedniško tekmo - pred domala "epsko bitko" v domačih razmerah, kdo se bo preselil na vrh Banke Slovenije in se usedel na guvernerski stolček, ki
Ko je Miriam Teresa Možgan pred dnevi zapustila kabinet predsednice republike Nataše Pirc Musar (kjer je delala kot svetovalka za zunanjo politiko) in se vrnila na ministrstvo za zunanje in evropske zadeve, je to storila izključno zato, da se bo lahko skozi interni razpis ministrstva prebila na funkcijo nove slovenske veleposlanice na Irskem. Ta prestop je bil formalno nujno potreben, saj gre za notranji razpis, ki velja samo za uslužbence ministrstva, za posebno javnomnenjsko loščenje javne podobe prestopa Možganove, češ, gre za kariero, ne kadrovsko prevaro pod patronatom Pirc Musarjeve, pa so tudi tokrat uporabili novinarja Dela Uroša Esiha.
Miriam Teresa Možgan sicer sodi med tako imenovani spremljevalni ženski milje Nataše Pirc Musar, ki se vije na relacijah med famoznim združenjem Ona Ve, ljubljansko levičarsko intelektualno srenjo in lezbičnimi krogi znotraj slovenske medijsko-uradniške elite.
Posebno zunanjepolitično "zlato padalo" pa si - po naših zanesljivih informacijah, načrt