Dossier korupcija

Tudi to se je zgodilo sredi počitniškega poletja, skoraj neopazno, pravzaprav potuhnjeno. Nihče od novinarjev, očitno tudi tisti ne, ki naj bi - kot poročevalci - neposredno spremljaji delo vlade in bi to vsekakor morali videti oziroma vedeti, dokler ni včeraj zjutraj tega objavila Suzana Kos na Info360.si, popoldne pa, seveda s precej drugačno intonacijo, povzel tudi izrazito provladni portal Siol. Da je Golobova vlada na svoji prejšnji redni seji (minuli četrtek, 24. julija, dan prej so to premlevali na vladnem odboru za imenovanja) znotraj paketa kadrovskih potez za novega okrožnega državnega tožilca v Ljubljani imenovala - tudi - Davida Lapornika, namestnika predsednika Komisije za preprečevanje korupcije (Roberta Šumija).

Vir: Sklepi vlade, 24. julija 2025.

Toda zadeva je v resnici še dosti hujša, kot to poroča Info360 (Predčasni odhod drugega človeka KPK - kaj to pomeni za preiskavo Goloba), saj gre skoraj za atomsko bombo, vrženo na slovensko notranjepolitično sceno.

Zakaj? Zgodilo

Na kratko: res je vse več znakov (povednih imen, neverjetnih naključij ter drugih pomenljivih in sumljivih okoliščin, dobesedno cela serija je tega), da lahko vedno bolj verjamemo, da gre pri aferi Knovs, kjer policija reci in piši kazensko ovadi tri poslance NSi, ki so člani Knovsa (posebnega parlamentarnega telesa, pristojnega za nadzor nad obveščevalnimi in varnostnimi službami, torej tudi policije, in kjer ima, zaradi ravnotežja in medsebojne kontrole parlamentarne oblasti, zakonsko predpisano večino opozicija), Janeza Žaklja (celo predsednika Knovsa), Jerneja Vrtovca, hkrati pretendenta za novega predsednika te stranke, Jožefa Horvata ter še predsednika NSi ter evropskega poslanca Mateja Tonina, za politično motivirano "črno operacijo" Golobovih ljudi.

Ker gre za skoraj masovno ovadbo policije zoper člane parlamentarnega nadzora, lahko tokrat govorimo ne samo o skrajno nevarni politični instrumentalizaciji policije, ampak celo o minidržavnem udaru. Poglejmo nekatere podrobnosti:

Drž

Odgovore na naša vprašanja, povezana s pismom medicinskih sester in najnovejšim dogajanjem na URI Soča (minuli petek - vir), smo prejele šele včeraj (nedelja) dopoldne, čeprav je bilo z njihove strani obljubljeno že tekom petka. Kakorkoli, njihov odgovor, podpisala ga je Mateja Pelkič Toplak, objavljamo v celoti:

Na Oddelku za rehabilitacijo pacientov z okvaro hrbtenjače se soočamo z zelo zahtevno situacijo zaradi pacienta z zahtevno diagnozo, ki je že od februarja letos ostajal pri nas, čeprav je zaključil predvideni in potrebni program rehabilitacije, vendar ga ni mogoče odpustiti v domače okolje, saj zanj ni varno in primerno. V takšnih primerih se v reševanje vključijo ustrezne socialne in lokalne skupnosti, pri čemer gre za postopek, ki ga dobro poznamo. Za pacienta že nekaj mesecev intenzivno iščemo namestitev. Postopek je vodil najprej oddelek s svojimi strokovnimi službami, nato se je vključilo tudi vodstvo inštituta.

V URI Soča intenzivno rešujemo problematiko, tudi z aktivnim v

Verjetno ste že sami opazili, zasledili, da mediji vsake toliko časa poročajo, kako daleč so postopki zoper Dušana Josipa Smodeja, ključnega akterja zloglasne afere Fotopub. Gre seveda za strogo kontrolirano novinarsko poročanje, praviloma ga začneta Slovenska tiskovna agencija ali MMC RTV, skratka, dva državna medija, ki sta pod finančnim, kadrovskim in političnim nadzorom Golobove vlade oziroma vladne koalicije, potem pa iste tekste pod različnimi naslovi orkestrirano povzamejo Siol, 24ur, Odlazkovi mediji, Delo in Dnevnik, in stvar je zapakirana. Loščenje obraza pristojnih pravosodnih organov in politike, češ, poglejte, pravna država tudi v primeru Fotopuba deluje. No, tako je bilo tudi pred dnevi, pri čemer nam pozorno branje razkrije, da so postopki tako imenovane pravne države zoper Smodeja dejansko šele v začetni fazi, spisana tožilska obtožnica ni še niti pravnomočna, do sojenja na ljubljanskem okrožnem sodišču je torej še zelo daleč.

Primer Smodej - Fotopub

Povedano drugače, zad

Pismo medicinskih sester nevrološkega oddelka III., pred nekaj dnevi poslano vodstvu ljubljanskega javnega zavoda URI Soča* z direktorjem in politikom Romanom Jakičem na čelu (trenutno Gibanje Svoboda, sicer pa gre - spomnimo - za enega najbolj znanih političnih prestopnikov tranzicijske Slovenije, ki se je tudi na vrh tega inštituta prebil prek politike), ki ga v nadaljevanju članka objavljamo v celoti, podrobno razkriva najnovejše dogajanje v tem zavodu, povezano s pacientom, tetraplegikom, a menda že obsojenim za umor, ki naj bi grozil, da bo - z udeležbo pripadnikov romske skupnosti (šlo naj bi torej za Roma) - obračunal z osebjem in njihovimi svojci.

Zato medicinske sestre zahtevajo takojšnje ukrepanje vodstva, ki naj bi sicer, tako naši viri, vse to že vedelo, vendar Jakić & Co. ničesar ne ukrenejo.

Na URI Soča smo medtem tudi že naslovili naslednja vprašanja:

- Ali držijo navedbe oziroma informacije, ki jih navaja pričujoče pismo?

- Kako, če sploh kako in kdaj namerava ukrepati vods

Nekaj ur po objavi torkovega članka o zaposlitvi Nane (Slađane*) Kozmelj (prej Sojer - vir) so se na "Darsu bratov Ribič" vendarle odzvali na naša vprašanja, ki so jih sicer prejeli že 14. julija. Ampak tako, da niso nič odgovorili oziroma ničesar pojasnili in se gredo skrivalnice. Če so v primeru sporne zaposlitve Janija Severja še bili pripravljeni vsaj priznati, da so ga zaposlili, se v primeru zaposlitve Nane Kozmelj v tej državni firmi nenadoma sklicujejo na varstvo osebnih podatkov zaposlenih. Povedano drugače, po mnenju vodstva Darsa se kakor ne sme uradno vedeti niti tega, da je Nana Sojer poslej zaposlena na Darsu?! Citiramo:

Spoštovani,
zahvaljujemo se vam za vprašanja, obenem pa pojasnjujemo, da v družbi Dars z vidika varstva osebnih podatkov ne komentiramo zadev, ki se nanašajo na posamezne zaposlene.

V Darsu javno objavljamo razpise za prosta delovna mesta.

Lep pozdrav, Služba uprave za komuniciranje

Na podlagi njihovega odgovora lahko sicer tudi sklepamo, da je bil za delovno

Andrej Ribič, predsednik uprave Darsa (njegov mlajši brat Branko Brane Ribič, Darsov hišni arhitekt, je v današnji zgodbi sicer manj pomemben), se, pravijo tisti viri, ki starejšega Ribiča zelo dobro poznajo, počuti varnega iz dveh razlogov. Prvič, ker jima je oče zapustil precejšnje premoženje, vključno z nepremičninami (mimogrede, znani pokojni slikar, ilustrator in pesnik Jože Ciuha je njun stric in Brane Ribič je že kot dijak prodajal sošolcem njegove risbe), in drugič, ker je protežiranec Aleksandra Čeferina, predsednika Uefe. Ima pa Ribič še eno "vrhunsko" lastnost (poleg tiste, tako zelo značilne za celo vrsto direktorjev slovenskih državnih podjetij, da so izrazito grobi navzdol in blazno ponižni navzgor), to je, da tistim, ki ga postavljajo na pozicije, usluge debelo vrača tudi prek privilegiranih služb oziroma zaposlovanja njihovih prijateljev, sorodnikov, znancev ali političnih (to je strankarskih) sodelavcev. Ko se je na primer kot ustanovni član Golobičevega Zaresa zavihte

Ker so dogajanja z Robertino (premier Robert Golob in Tina Gaber) ali Borurško (kitarist Šank Rocka Bor Zuljan in predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič) tesno povezana s potezami in narativom slovenske politike, medtem ko sta slavnostno odpiranje občinskih bazenov (vključno s kopanjem!) in vikend sestankovanje v Ljubljani s sporno evropsko komisarsko Marto Kos največja vsebinska in strateška dosežka naše politike, se moramo tovrstni tabloidno-estradni politiki hočeš-nočeš prilagajati tudi politični kronisti, poročevalci, raziskovalni novinarji, novinarski aktivisti, komentarorji, analitiki in mnenjski voditelji. Zato poglejmo, kaj je novega - ekskluzivno, kakopak - pri obeh vodilnih politično-poslovnih in posteljnih garniturah:

- Bor Zuljan naj bi imel težave med ločitvenim postopkom, kar zadeva delitev premoženja, seveda. Po navedbah naših primorskih virov si namreč želi zadržati glasbeni in produkcijski studio (kjer nastajajo videoposnetki Klakočarjeve), ki je v hiši loč

Naša informacija, minuli ponedeljek objavljena na omrežju X (profilu avtorja teh vrstic), da bo predsednik vlade in Svobode Robert Golob kmalu javno lansiral pobudo, da Tour de France kolesari tudi po Sloveniji (sicer leta 2029, ne leto dni prej), z namenom odvrnitev pozornosti javnosti od Golobovega fiaska z Natom, češ, gremo k "pozitivnim temam", se seveda potrjuje kot točna.

Že jutri, v četrtek, naj bi namreč na vlado šel predlog pisma o nameri (ker jim je zadeva prehitro ušla v javnost), projekt pa vodi Jure Leben, državni sekretar v Golobovem kabinetu. Viri pravijo, vse gre "prek Gregorčičeve", slovenski del Toura pa bi davkoplačevalce stal 12 milijonov evrov. Gre za znesek, ki so ga Golobu oz. Lebnu povedali organizatorji Toura, na prvem sestanku v Franciji.

Prav neverjetno, skoraj začarano, kako malo medijske in siceršnje pozornosti v senci "patriotskih iger" (#Požareport - jutri, prvi del letošnjega feljtona "Poletje v Svobodi") dobivajo sicer velike kadrovske zgodbe na vrhu največjih podjetij v državni lasti. Ko predprejšnji petek odstopi Boštjan Škufca Zaveršek, podpredsednik uprave Telekoma Slovenije, o tem poročajo samo Telekomov hišni spletni portal Siol, Forbes Slovenija, Marketing Magazin, Facebook in morda še kdo, vsi tudi samo stoično povzamejo Seonet, edini, ki se logično vpraša, zakaj se to zgodilo, pa je novinar Luka Perš, avtor portala Prava.si. Saj, če bi se tak odstop zgodil pod kakšno drugo vlado, ne aktualno Golobovo, bi mediji tole dramatično razpredali najmanj mesec dni, pa še kakšno poslansko vprašanje bi se postavilo.

No, da bo Škufca šel ali moral oditi, odstopiti, je bilo - vsaj za nekatere - pričakovano že od februarja, ko se je o njem nenadoma negativno razpisal Golobov portal Necenzurirano (Zamolčani družinski po