Spodaj si lahko preberete najnovejše novice iz nekaterih slovenskih medijev
***
Za osvežitev spomina: pred objavo članka z naslovom "Potrjeno: druga najbolj znana tožilka v državi prijavila generalno državno tožilko - zaradi pritiskov", objavljenega 24. maja, smo na državnotožilski svet naslovili tudi zahtevo (poslano dan prej, 23. maja), da nam v celoti posreduje prijavo, ki jo je zoper generalno državno tožilko Katarino Bergant spisala in vložila specializirana državna tožilka Mateja Gončin.
Odgovor je prišel pred dnevi, datiran na 9. junij, vendar pričakovano - negativen, dokumenta pač ne dajo. Našo zahtevo za dostop do dokumenta so zavrnili, klasika, češ, gre za varovanje osebnih podatkov, saj se dokument nanaša na osebne podatke točno določenega posameznika. Za katere osebne podatke naj bi šlo, pa niso pojasnili.
Njihov odgovor objavljamo v celoti:
Podpisal ga je predsednik državnotožilskega sveta Harij Furlan, vrhovni državni tožilec, čigar šefinja je Katarina Bergant.
Del dotične prijave Mateje Gončin smo sicer - mimo državnotožilskega sveta - na tem portalu že
Petkov padec Mateja Tonina, evropskega poslanca in do jeseni še predsednika Nove Slovenije, je bil podoben starorimskim Marčevim idam, ko so zarotniški senatorji z vseh strani zabodli Julija Cezarja. Tonin je bil seveda le politično umorjen, "zabodli" pa so ga vsi njegovi poslanci - z molkom (med razpravo - vir). In ja, ko je šlo za debato o tem, ali v morebitni prihodnji desnosredinski vladi sodelovati tudi z Janezom Janšo ali ne, je na seji sveta molčal tudi dolgoletni vplivni generalni sekretar stranke Robert Ilc.
Tonin naj o tem, kaj se (mu) pripravlja na petkovi seji sveta stranke, ne bi vedel ničesar. No, če je za tak scenarij morda kljub vsemu vedel, potem je bil pač vrhunski igralec na snemanju Ure resnice, kjer se nama z Anžetom Logarjem (Demokrati) ni sanjalo, da sediva ob skorajšnjem političnem truplu, kar je Matej Tonin postal že dve uro ali tri ure kasneje.
Toda če Tonin res ni vedel in je izgubil politični poker z Janšo, je zanimivo vprašanje, ali je za ta scenarij, kaj se
Minuli četrtek zvečer se z Miranom Videtičem vračava iz Sarajeva, zraven je bil tudi medijsko vedno bolj znan profesor mlajše generacije z ljubljanskega FDV. Že blizu Ljubljane smo na telefonu s poslancem Nove Slovenije Jernejem Vrtovcem, ko mu avtor teh vrstic reče, da bo Matej Tonin med jutrišnjo (petkovo) Uro resnice - odstopil. Bilo je šala, toda potem so je to res zgodilo, a za Tonina, evropskega poslanca in predsednika NSi očitno nepričakovano.
Tonin je na snemanje v prostore portala Info360.si prišel točno (ob 11.10, Anže Logar je demokratsko in s kolesom zamujal skoraj 20 minut), saj se mu je mudilo naprej, na kosilo s poslanci NSi, ki so ga kasneje, na seji sveta stranke v Kristalni dvorani stolpnice BTC, očitno izdali - z molkom. Tonin je bil nasmejan, v formi, saj v Bruslju veliko teče (sicer ne zunaj, ampak v fitnesu v evropskem parlamentu). Dobro razpoložen je povedal, da bo na današnji (včerajšnji) sveta stranke dosegel sklep o jesenski izvedbi volilnega kongresa, torej še
Nov volilni fiasko predsednice republike, tokrat ob njenem predlogu za varuhinjo človekovih pravic (zdaj je predlagala Dijano Možina Zupanc, tragikomično nasedlo doktorico prava in sedanjo namestnico varuha, ki je na glasovanju v državnem zboru dobila vsega 53 glasov, kar je dejansko še zelo daleč od dvotretjinske večine), lepo in brutalno hkrati razkriva ves blišč in bedo Nataše Pirc Musar. Njeno aroganco in nikakršen politični domet, poleg tega je očitno še lagala, no, blefirala, če smo pri besedah bolj diplomatsko prijazni.
Vsi vemo, da pri tem razmerju sil znotraj parlamenta za izvolitev varuhinje potrebuje vsaj nekaj glasov opozicijske SDS ali skoraj vseh poslancev NSi, pri čemer je prav tako jasno, da slednji ne bodo podprli njenih kadrovskih predlogov, ki prihajajo iz logov političnih aktivistov skrajne levice ali NVO-jevcev, ki so druga plat življenja NPM (prva so namreč tajkunstvo, požrešnost po denarju in bolestne ambicije). Tudi/celo NSi je tokrat glede tega očitno še kar nap
Medtem ko Martin Odlazek, razvpiti medijsko-smetarski tajkun, vodi že skoraj sto (100!) različnih medijev, od tiskanih edicij do spletnih portalov, radijskih postaj in manjših televizij, bi njegov brat in podjetnik - sicer medijsko bistveno manj znani Marko Odlazek, očitno rad urejal še portal, ki ga pravkar berete. Se sliši arogantno in zabavno hkrati, ampak žal gre tudi za grožnje s tožbami in sodišči, kar pa je glede na znana dejstva resda komaj verjetno.
Po odmevni objavi našega članka z naslovom "Zakaj vlomilci, ki si pri Ruplu podajajo kljuke, nikogar ne zanimajo?! A če to delajo Ruplu, kaj lahko storijo šele vam.", objavljenega 21. marca letos, je Marko Odlazek sprva zahteval takojšnji sestanek z avtorjem članka, skratka piscem teh vrstic. Ker do tega pogovora ni prišlo, smo prejeli Odlazkovo pismo, da moramo članek oziroma "sporno besedilo" nemudoma umakniti. Na to pismo, ki je glede na vse znane okoliščine pravzaprav zvenelo absurdno (Marko Odlazek je recimo - med drugim - prep
... in potem dajeta podatke v javnost, toda očitno tudi prirejeno statistiko in celo prirejeno dejansko stanje, kaj se je v posameznih primerih dogajalo. (vir: X)
Najnovejša dokumentirana razkritja novinarja Petra Jančiča o načrtnem državnem oziroma političnem prikrivanju identitete posameznih storilcev kaznivih dejanj, ko gre - denimo - za migrante ali Rome (vir), ne odpira zgolj prvovrstnega vprašanja, kdo - konkretno - je takšno prikrivanje naročil, ampak tudi, ali gre pri tem tudi za organizirano prirejanje statističnih podatkov oziroma vzpostavljen sistem, ki prireja statistiko kaznivih dejanj, in to že od leta 2015, kot - na primer - sumijo nekateri naši viri iz državnega tožilstva.
Ampak to očitno še ni vse. Morali bi se namreč prižgati vsi alarmi, ko vse to javno prizna Igor Ciperle, namestnik vršilca dolžnosti generalnega direktorja policije in tisti dolgoletni policijski uradnik, ki je "čisto naključno" tudi eden od osumljenih policistov iz razvpite afere Centra za varnost in z
... saj sta zakonca Kristina in Jani (Janko) Sever kakor dolgoletna tipična privilegiranca politične elite, čeprav nekoliko pod radarjem. (foto: Bobo)
23. marca letos je novinar Domovine Nenad Glücks objavil preiskovalni članek, kje med drugim piše, da za "privilegirance iz kroga Gibanja Svoboda v času 'svobode', kot kaže, ni nobenih omejitev, še najmanj omejitev s strani zakonov in drugih predpisov. Nanje se požvižgajo. To velja tudi za Kristino Sever, vodjo kabineta na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo pod vodstvom ministra Bojana Kumra, ki ga je premier Robert Golob na funkcijo postavil kot svojega nekdanjega podrejenega na Gen-I. Kristina Sever, nadaljuje Glücks, "je žena nekdanjega urednika tednika Mladina Janija Severja, filmskega producenta. Preden je zasedla pozicijo vodje kabineta pri ministru Bojanu Kumru, je bila sedem let vodja službe za korporativno komuniciranje v družbi Elektro Ljubljana. Torej je bil njen dolgoletni šef Andrej Ribič, ki je po vodenju državnega
"Gre za simptomatičen pokazatelj deformiranosti slovenske tranzicije, ki tudi več kot tri desetletja po osamosvojitvi ostaja obremenjena z ostanki enopartijskega sistema in močjo nekdanjih oblastnih elit. Skoraj popolna programska režija, absolutna vsebinska kontrola oddaje in odsotnost kakršnegakoli uredniškega ravnotežja ..."
Piše: Boštjan M. Turk*
V ponedeljek, 9. junija, se je zgodilo nekaj, kar se ne bi moglo v nobeni družbi, ki je kolikor toliko zavezana demokraciji. Milan Kučan je imel svoj nastop v oddaji Marcela Štefančiča jr. (Marcel, op.u.). Rečete, kaj pa je na tem takega? Nekdanji predsednik Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, ki je bil edini funkcionar te vrste v Srednji Evropi, ki mu je uspelo postati tudi predsednik demokratične države, se je po daljšem umiku pač znova pojavil v javnosti. To lahko razumemo kot del njegovega kriznega upravljanja po nedavnih razkritjih o domnevni vlogi "strica iz ozadja", na katero sta opozorila Vladimir Prebilič in Borut Pahor
Piše Barbara Drnač, da je zaključna slovesnost letošnjega Borštnikovega srečanja, že šestdesetega po vrsti, (nedelja, 15. junij, SNG Maribor) v odličnih rokah, saj predstavo režira Valentina Turcu. No, tudi odprtje, prejšnji petek, je zaznamovala znana predstava Lapis Lazuli, pa vendar smo pogosti obiskovalci tega največjega slovenskega gledališkega festivala hočeš nočeš morali opaziti, kako je bila velika dvorana mariborskega teatra tokrat žal vsaj 30-odstotno prazna. Ker običajno je bilo vse razprodano.
Tistim, ki hkrati podrobneje spremljamo politično sceno, vsekakor tudi ni ušlo, da na petkovem odprtju ni bilo Aste Vrečko, ministrice za kulturo in koordinatorke Levice, sicer kuhane in pečene v Mariboru. Poslala je (svojega) državnega sekretarja Marka Rusjana, ki se je za takšno prireditev in celo nagovor rahlo nemarno oblekel.
"Vrečka", kot na družbenih omrežjih pogosto ljubkovalno naslavljajo političarko Vrečko, naj tokrat ne bi prišla zaradi umetniškega direktorja Borštnikovega sre
Evropski poslanec Vladimir Prebilič gre naprej po načrtu (skorajšnja najava aktivnega vstopa na notranjepolitično sceno), ne glede na ponedeljkov intervju z Milanom Kučanom na TV Slovenija, kjer je bilo jasno razvidno, da Prebilič še vedno ostaja brez Kučanove licence za "nov obraz levice" na prihodnjih parlamentarnih volitvah in da Kučan očitno še vedno stavi na Roberta Goloba. Viri blizu Prebiliča ob tem celo skrivnostno dodajajo, da Kučan ni edini stric iz ozadja.
Iz globokega zakulisja slovenske politične scene pa prihajajo tudi informacije o nedavnem - precej - napetem pogovoru med Kučanom in ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem, dokazljivo glavnim zagovornikom Goloba, na temo Goloba in Prebiliča. Na tem sestanku naj bi Kučan pred Jankovićem počepnil, kar je nenazadnje razvidno tudi iz dosedanjega razpleta, pri čemer nekateri poznavalci, denimo Miran Videtič na včerajšnji Uri resnice, ne izključujejo, da so Kučanu pred nosom pomahali tudi z grožnjo famoznih beograjskih arhivov U