Dossier korupcija

Vzroki in razlogi za "nepričakovano", nenadno in brezrezervno podporo vrhuške stranke SD, pred dvema dnevoma - kljub poprejšnjim javno izraženim pomislekom - dano Tomažu Veselu, Golobovemu kandidatu za novega evropskega komisarja, se ne skrivajo samo v pomenljivi kronologiji odnosov med ministrom za gospodarstvo, turizem in šport ter novopečenim predsednikom Socialnih demokratov Matjažem Hanom in smetarsko-medijskim tajkunom Martinom Odlazkom, podrobneje opisanih tukaj, ampak predvsem v Hanovem značaju in poziciji, kjer se je, po novem, znašel. Saj naključij, kar tudi že vemo, v slovenski politiki ni:

- Han je namreč dovolj pragmatičen politik in "trgovec", da prekleto dobro ve, kaj vse se (mu) lahko zgodi, če tokrat ne bi podprl Vesela, zato so ga - tako pozicioniranega Hana - tudi relativno zlahka "stisnili". Easy tarča.

- Vsekakor so mu dali primerno vedeti, da če "nanj" spustijo vse medije, ki jih zaenkrat še vedno praktično neposredno obvladuje Gibanje Svoboda (Pop TV, Odlazkovo med

Danes, po - prejšnji mesec - objavljeni kandidaturi Tomaža Vesela za evropskega komisarja in vrnitvi Vesne Vuković domov, tja, kjer se je vse začelo, med zaposlitveni sektor medijske in druge hobotnice, ki jo obvladuje dolenjski smetarsko-medijski tajkun Martin Odlazek, je verjetno tudi političnim laikom jasno, da Odlazkovi niso samo tako imenovano "medijsko krilo" Golobove vladne koalicije (kjer nekatere Odlazkove medije, recimo portal Necenzurirano ali revijo Reporter, domala neposredno vodita dva Golobova zaupnika, Vukovićeva in Damir Črnčec, sicer državni sekretar na ministrstvu za obrambo), še natančneje, odločevalcev na vrhu Gibanja Svobode, ampak tudi del njene kadrovske in finančne strukture, celo elite.

Toda operativni začetek resnične zgodbe o tej neverjetni spregi med Odlazkom in delom slovenske politike, kjer so glavni akterji, zdaj, danes, po štirih letih, praktično spet vsi zbrani, a precej bogatejši, saj so tudi na oblasti, sega v "daljno leto" 2020. Bilo je leto pred zad

Ob popolni medijski tišini in tik pred evropskimi volitvami se danes začenja drugi del operacije, imenovane "dobri Janša" (je naš, čeprav se piše Janša), kjer namerava Gibanje Svoboda na vrh državne družbe Kontrola zračnega prometa inštalirati svojega izbranca Srečka Janšo.

Prvi del, spomnimo, je stekel že prvi teden aprila, ko je z mesta direktorja KZP dogovorjeno odstopil sporni Rok Marolt, ki je postal novi generalni sekretar Gibanja Svoboda (namesto odstopljene Vesne Vuković), nadzorniki pa so za vršilca dolžnosti direktorja imenovali Srečka Janšo, sicer člana nadzornega sveta KZP.

Za osvežitev spomina: Srečko Janša je pred leti že bil direktor KZP, vendar ga je s tega mesta - leta 2008 (vir) - odnesla zloglasna afera Čista lopata.

Ključni ljudje zakulisne kadrovske operacije dobri Janša so minister za finance Klemen Boštjančič, njegov dolgoletni zaupnik ter že omenjeni Marolt in Vesna Vuković, zadevo pa naj bi "tehnično" izpeljali predsednik uprave Slovenskega državnega holdinga Žiga

Najnovejše nedeljske kolumne (2-krat mesečno), ki jih na tem portalu objavlja Aljuš Pertinač, nekdanji politik Socialnih demokratov, voditelj oddaje Faktor na TV3 in občasni komentator Ure moči na Planet TV, sprožajo silovite odmeve. Čeprav so obarvane tudi satirično ter predvsem duhovito in brez ideoloških primesi (to je sicer sploh značilnost portala, ki ga pravkar berete), kar je danes izjemno dragocena in sila redka dodana vrednost na slovenski medijski sceni, zapisi v Pertinačevih tekstih niso nikakršno čezmerno publicistično pretiravanje, ampak presunljivo kažejo resnično sliko vrha estradne vladavine Roberta Goloba, ki je nekateri, bizarno in projektno zabetonirani znotraj refleksa #samodaniJanša, seveda nočejo videti. Ne nazadnje vse to, kar ugotavlja, komentira in secira Aljuš Pertinač, sproti dokazujejo tudi nekatera najnovejša pričevanja s prvomajskega križarjenja predsednika vlade in Tine Gaber skupaj z Ićkoti na italijanski ladji Splendida, ki je iz Genove zaplula po Sredo

Minuli petek je avtorju teh vrstic eden od znanih profesorjev na ljubljanski Fakulteti za družbene vede povedal dve zanimivi teoriji, ki nesporno pijeta vodo:

- Ivo Vajgl, nekdanji novinar (med drugim beograjskega Tanjuga*), diplomat in politik številnih levih političnih strank, nazadnje tudi nesojeni kandidat za predsednika republike, v Hamasu vidi reprizo svojih nekdanjih "romantičnih" jugoslovanskih predstav o PLO in pokojnem palestinskem liderju Jaserju Arafatu (neuvrščeni in to), kar je očitno prenesel tudi na sina Jana Vajgla, študenta mednarodnih odnosov na FDV, kjer je tudi predsednik študentskega sveta, te dni pa tudi vidni predstavnik (beri: organizator) tako imenovane "prohamasovske" oziroma propalestinske zasedbe prostorov FDV, natančneje zasedbe predavalnice številka 1, največje v stavbi.

Jan Vajgl je pri tej zasedbi FDV sicer izbral (tako so mu seveda drugi svetovali) previdno, precej nepogumno, a hkrati preverjeno taktiko kolesarskih protestov proti vladi Janeza Janše (med

Nena(va)dna odsotnost predsednika vlade Roberta Goloba na četrtkovi popoldanski "maši pri Jankoviću" (ob 13.00, na Ljubljanskem gradu), kot se ljubkovalno imenuje proslava Mestne občine Ljubljana od dnevu osvoboditve Ljubljane (9. maj), naj ne bi bila pogojena z intrigo okoli neobstoječega kosila med Golobom ter nekdanjim italijanskim premierjem in bivšim predsednikom evropske komisije Romanom Prodijem (pred večerno državno proslavo v Novi Gorici, ob 20. obletnici vstopa Slovenije v Evropsko unijo), kar navajajo nekateri mediji, ampak s tem, da naj Zoran Janković ne bi hotel ali mogel (ali karkoli tretjega) zagotoviti sedeža v prvi vrsti svoje ljubljanske proslave tudi za Tino Gaber, zato naj bi jezni Golob užaljeno "izvedel Istanbul".

Tam se je Golob junija lani, ko sta s Tino Gaber prišla na finalno tekmo Lige prvakov med Interjem in Manchester Unitedom, predsednik Uefe Aleksander Čeferin pa je imel karto na osrednji VIP-tribuni zgolj za Goloba, ne pa tudi za Gabrovo, kakor protestno

21. februarja lani smo na tem portalu objavili članek z naslovom "Skrivnosti zakoncev Kolenko-Helbl: zakaj je Golob zamenjal Koprivnikarja, na vrh Gen-I pa postavil mefista te firme" ter ugotovili, da je - Robert Golob - s "postavitvijo Maksa Helbla že skoraj povsem zaokrožil neposredno prevzetje državne energetike - prek svojega družinsko-zasebnega kroga, kar ni uspelo še nobenemu predsedniku vlade doslej". V članku pa smo, spomnimo, tudi podrobno opisali, zakaj je Golob takrat - na vrhu uprave Gen-I - zamenjal Igorja Koprivnikarja, ki zgodovinsko sicer velja za "možgane" borze trgovanja Gen-I z električno energijo:

- Golob in Koprivnikar sta se razšla precej na trdo.

- Razlog Koprivnikarjeve zamenjave pa niso bile številke niti ne govorice, da "slabo vodi firmo", da mu "manjka Golobova karizma", ampak Golobova ocena, da Koprivnikar ne bi/bo zdržal pritiska morebitnih kriminalističnih preiskav, prej omenjenih, ali pa zaradi spornih balkanskih poslov Gen-I oziroma Goloba. Treba je namreč

Šli smo po sledeh informacije, da je večji del novega vodstva Darsa, skratka, njihove nove elite, sredi aprila za dlje časa potoval na Japonsko, pri čemer naj bi dotično potovanje imelo vse značilnosti tako imenovanega "poslovnega turizma" na državne stroške oziroma stroške davkoplačevalcev.

Novinarska vprašanja, povezana z Japonsko (- Ali držijo informacije, da je celotna uprava Darsa, razen članice uprave Alenke Muhič, zraven naj bi bil tudi Aleš Cantarutti, pred kratkim potovala na Japonsko? - Če to drži, kaj je bil namen potovanja, kam točno so potovali, kako dolgo je trajalo potovanje in zakaj je potovala celotna uprava?), smo Darsu posredovali 25. aprila.

Odgovor, ki ga je v imenu Darsa podpisal Marjan Koler, vodja Službe uprave za komuniciranje, je sledil šele včeraj, 8. maja, citiramo.

"Med 7. in 13. 4. 2024 so predstavniki družbe Dars, d. d., obiskali Japonsko, Tokio, kjer so bili organizirani delovni sestanki s podjetjema NEC Corporation in NEXCO Central Co., Ltd. Delovna skupin

Prvi dve leti vladanja Roberta Goloba so med drugim zaznamovala tudi nenehno počitnikovanje in zasebna potovanja (ki jih - seveda - v precejšni meri plačujejo davkoplačevalci), kar je precej nenavadno za politike na premierskem položaju. A za tiste, ki Goloba bolje poznajo, to ni nobeno presenečenje. Ko je bil Golob predsednik uprave GEN-I, so uslužbenci te državne družbe ob koncu maja tradicionalno prejeli pisno obvestilo (po elektronski pošti), da se Goloba od začetka junija pa do 20. septembra ne sme poklicati po telefonu ali mu poslati elektronske pošte, ker je gospod na dopustu. To slednje sicer ni bilo del službenega sporočila, vendar se je to vedelo. Kot se je tudi zelo dobro vedelo, da Golobov običajni dnevni delovni ritem prenese maksimalno 5 ur dela.

Kar mu je očitno ostalo tudi danes, ko je predsednik vlade na Gregorčičevi, čeprav so mediji, zaradi politično-poslovnih interesov, te njegove "lastnosti" načrtno prikrivali in ga lažno predstavljali kot vrhunskega menedžerja z de

Decembra 2019, bilo je med vlado Marjana Šarca, so številni mediji, levi, desni, nevtralni, poročali o tem, kako sta tedanja evropska poslanka Socialnih demokratov Tanja Fajon in že bivši (odstopljeni) minister za kulturo iz kvote SD Dejan Prešiček postala "zaljubljeni par".

Vir: različni mediji, decembra 2019.

Šest mesecev kasneje Fajonova najprej postane tako imenovana voditeljica in potem še uradna predsednica SD, običajno prijazni in hkrati dostikrat neverjetno kolerični Prešiček, sicer šele novopečeni član Socialnih demokratov, pa je zaštartal strankarsko kariero. A verjetno, vsaj za poznavalce politične scene, ni nobenega dvoma, da večji del te svoje nove kariere ne dolguje naključju, ampak prav Fajonovi, svoji strankarski predsednici in novi zasebni partnerici. Celo zaposlil se je na SD in takrat so nekateri člani SD tudi pripovedovali, da jim Prešiček "grozi s Fajonovo".

No, tudi njegova nedavna kandidatura za novega generalnega sekretarja SD je bila, glede na to, da Prešičkove ka