Dossier korupcija

Minuli ponedeljek je sredi Ljubljane minister za gospodarstvo, turizem in šport ter predsednik Socialnih demokratov Matjaž Han - v imenu Golobove vlade - s precejšnjim medijskim pompom podpisal pogodbo o organizaciji evropskega kolesarskega prvenstva v Sloveniji, ki bo med 3. in 7. oktobrom naslednje leto, skupaj s predsednikom Evropske kolesarske zveze Enricom Della Caso in predsednikom Kolesarske zveze Slovenije Pavlom Marđonovićem. Poleg tega je Han zagotovil Marđonoviću še tri milijone davkoplačevalskih evrov.

No, navidezno do tukaj vse lepo in prav, če se ne bi vmes dogajalo oziroma zgodilo še nekaj, kar je izjemno pomembno in za Hana pomeni hudo blamažo, spet težave, novo afero in malomarno, če ne celo nezakonito početje. Vse namreč kaže, da je minister Han podpisal pogodbo z nepooblaščeno osebo oziroma nezakonitim predsednikom KZS.

Marđonoviću, sicer tudi direktorju okoljsko razvpitega podjetja Lafarge (Holcim), je namreč že junija potekel štiriletni mandat predsednika KZS, pa ne

Pred vami oziroma nami je - ekskluzivno - del uradne dokumentacije sodnega postopka na Okrajnem sodišču v Ljubljani, ki se je 1. oktobra končal z oprostilno sodbo. Sodnik Primož Štrancar je oprostil obtožbe 44-letnega Celjana Anžeta Božiča (seveda ne gre za novinarja Pop TV, ampak le - širši javnosti neznanega - soimenjaka), ki ga je državno tožilstvo obtožilo kaznivega dejanja grožnje po 135. členu Kazenskega zakonika, uperjene zoper Niko Kovač, verjetno najbolj znano slovensko politično aktivistko in direktorico Inštituta 8. marec. To se je začelo odvijati leta 2022, pri čemer je državno tožilstvo obtožni predlog aprila letos nekoliko modificiralo.

Sodnik Štrancar je oprostilno sodbo po dobrih dveh letih postopka izrekel zato, ker - po oceni sodišča brez dvoma - dejanje, za katerega je bil Božič obtožen, po zakonu ni kaznivo dejanje.

Toda ta sodni proces nam pokaže ali dokaže vsaj še naslednje:

- Da politična aktivistka Nika Kovač načrtno, dosledno in sistemsko ovaja (vlaga kazenske ova

Po tragediji v Novem mestu, sprejemanju Šutarjevega zakona in Golobovem "vzponu" na - Medianinih - javnomnenjskih anketah je avtor teh vrstic imel številne pogovore s politiki, mnenjskimi voditelji in lobisti na levici. Vse, seveda, po znanih pravilih t. i. "globokega zakulisja", kjer je dovoljeno objaviti vse, vendar strogo brez navedbe virov.

In to je nekaj zanimivih poudarkov:

- Milan Kučan organsko ne prenese Goloba, a ga je prisiljen podpirati, ker nimajo drugega, ne glede na Vladimirja Prebiliča, saj se najbolj bojijo zmage Janeza Janše. V bistvu gre - znotraj tranzicijske levice - celo za razkol, si za ali proti Golobu. Tudi Zoran Janković dela mimo Kučana. Pred tremi meseci se je v gostilni pri Spodnjem Kirnu dobil z Aleksandrom Čeferinom (UEFA) in ga nagovarjal k ustanovitvi nekakšne back-up leve stranke, če Golob (pro)pade. O tem, tako viri, krožijo tudi elektronska sporočila, vendar jih avtor tega zapisa žal ni videl.

- Robert Golob je izjemno živčen, saj ve, da ima bistveno ni

Da je slovenska pravna stroka, vključno z njenim pravosodnim krakom, celo državnotožilskim svetom, kjer absolutno prevladuje leva politična opcija, tako sesula Golobovo izvorno verzijo famoznega Šutarjevega zakona, obstajata vsaj dva tehtna razloga: prvič, predlog zakona je bil res totalno zblojen, in drugič, Golob v resnici ni tako politično močan, kot se zdi na zunaj. Res pa je tudi, da je bilo Golobu popolnoma vseeno, kakšna je/bo vsebina tega zakona, po njegovo bi lahko šlo tudi za prazen list papirja, samo da Šutarjev zakon je. Ker lansiranje tega zakona mu je dobesedno rešilo politično rit in glavo. A dejstvo, da bi se Golobu lahko zgodila ulica, ne samo novomeška, ampak tudi ljubljanska, je resno prestrašilo tudi večinske medije in njihove lastnike, ki jih Golob pumpa z denarjem, zato se mu je tudi tokrat izšlo.

So pa trije predstavniki pravne stroke (jap, samo trije!) vendarle podprli tisto prvo, dobesedno grozno verzijo Šutarjevega zakona. To so bili, reci in piši, Miha Šepec s

Čeprav na ponedeljkovi seji glavnega odbora Slovenske ljudske stranke ni prišlo do izrecne zahteve po odstopu predsednice stranke Tine Bregant (zaradi laganja drugim članom vodstva, da je Janez Janša zavrnil povezovanje z ljudsko stranko), kar naj bi zakulisno napovedoval vidni član SLS Marko Milharčič, se je vendarle zgodilo marsikaj zanimivega.

Na primer: Franc Rokavec, župan Litije, je predlagal, da naj bo v primeru skupne liste SLS in NSi na prihodnjih parlamentarnih volitvah njihov skupni kandidat za mandatarja Peter Gregorčič. Primož Jelševar, podjetnik in član ožjega vodstva SLS, ki ga ozadje ljudske stranke uvršča med tako imenovane "kruhoborce", pa je dejal, da po javnomnenjski anketi, ki naj bi jo izvedel njegov Inštitut dr. Antona Korošca, skupna lista SLS in SDS na volitvah dobi celo manj glasov kot samo SDS, če se SLS poveže z NSi, pa lahko računajo na 10 do 12 poslancev.

Mimogrede, mediji o tej seji praktično niso poročali.

Hkrati je slišati, da Bregantova deluje utrujeno, d

Le Petit Cafe, bistro na Trgu francoske revolucije 4, nedvomno sodi med najbolj znane (in privlačne) ljubljanske lokale, a tudi zato, ker je njegov lastnik Dragan Tošić, širši javnost poznan iz sodnega procesa Balkanski bojevnik - zaradi trgovanja z mamili in povezav s podzemljem bivše Jugoslavije. Prav tako je bilo nekaj časa razvpito eno od stanovanj nad tem lokalom, v lasti poslovneža Andreja Marčiča, med sago razvpitega ločevanja (leta 2021) od Eve Erjavec.

No, pred nekaj meseci je v javnost prišla informacija (prvi jo je objavil avtor teh vrstic na svojem profilu X), da se v Le Petit Cafeju dobivata ljubljanski župan Zoran Janković, ki je sicer precej povezan s Tošićem (nenazadnje, Janković je Tošića obiskal tudi v priporu), ter predsednik vlade in lider vladajoče Svobode Robert Golob, kar naj bi poleg posameznih Golobovih varnostnikov zmotilo tudi nekatere na policiji. Češ, gre za varnostni problem, saj ni ravno običajno, da premier neke države zahaja v lokale, ki se jih drži mafi

"Ostala sem brez službe, brez avta, brez stanovanja, kaj mi boste zrihtali?" To naj bi bile besede Andreje Katič, odstopljene ministrice za pravosodje, na zadnjem sestanku predsedstva Socialnih demokratov, Matjaž Han, predsednik stranke in gospodarski minister pa naj bi že šel v akcijo.

Še huje pa je bilo na ponedeljkovem rednem tedenskem kolegiju odhajajoče pravosodne ministrice, ko sta si pred vsemi skočili v lase Katičeva ter bodoča ministrica in državna sekretarka Andreja Kokalj. Prva ji je namreč - mladi naslednici - očitala, da je bila - Kokaljeva - leto in pol tiho, da ni nič naredila, zdaj pa bo zaradi tega celo nagrajena. Sledile so cinične izjave, češ, boš pač ministrica, a ne. Pravijo viri, bil je poden, vedenje kot na tržnici ali v kakšnem zakotnem baru, a tudi drugače naj bi bila Katičeva znana po kričanju in psovkah.

Mimogrede, naši viri iz SD ločeno od tega pravijo, da je bila Katičeva, ko je še delala na občini Velenje, čisto fajn punca, ministrske funkcije pa so bile zan

Če je kakšna slovenska družina med sedanjo vladajočo politično garnituro (beri: pod Svobodo) naredila signifikanten karierni vzpon znotraj državnih in paradržavnih struktur ter hierarhije moči, je to družina Bergant. In če bi šlo za igro prestolov, bi jim lahko rekli celo "hiša Bergant", vsekakor pa so med boljšimi poznavalci družbene scene vedno veljali za tako imenovani vezni člen med (levo) politiko, pravosodjem in mediji, na zunaj, za širšo javnost, sicer ves čas skrbno prikrivano pod plaščem stroke in poklicne neodvisnosti.

Poglejmo dejstva:

- Dolgoletni diplomat Damjan Bergant (sin televizijca Borisa Berganta Pikija) po koncu mandata slovenskega veleposlanika v Srbiji postane zunanjepolitični svetovalec predsednice republike Nataša Pirc Musar. To se zgodi februarja letos.

- Njegova žena Katarina Bergant se aprila lani (2024) po volji Golobove vladne koalicije iz pozicije vodje okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani zavihti na stolček generalne državne tožilke.

- Vesna Bergant Rako

Medtem ko nas dnevno, tako rekoč iz minute v minuto iz Bruslja in Pariza po družbenih omrežjih in večinskih medijih zabava in bombardira najnovejša tragikomedija Nike Kovač, povezana z glasovanjem o splavu v Evropskem parlamentu (no, politični komentator Miran Videtič v zadnji Uri resnice opozarja, da tukaj ne gre za nedolžno telenovelo, ampak za precizno načrtovano in financirano operacijo, kar postavlja tudi vprašanje, čigav agent je v resnici Nika Kovač), nam pričujoči primer - širši javnosti zagotovo manj znanega - STEP Inštituta* črno na belem pokaže, kako se organizirano polnijo glave (in to že najstnikom, od 15. leta naprej!), rekrutira in trenira ulična vojska aktualne vladajoče politike - pod krinko civilne družbe, pri čemer vse to plačujemo davkoplačevalci.

Pred nami je - njihovo - vabilo na tako imenovani Triatlon aktivizma:

Lepo pozdravljeni,

STEP Inštitut vabi na Triatlon aktivizma - brezplačen tridnevni dogodek za mlade (15-30 let), ki bo naslovil teme družbenih sprememb, gl

Zadnja dogajanja na sodnem svetu in okoli njega lahko z malce publicistične domišljije in nekaj komentatorske dramaturgije udobno stlačimo tudi pod naslov kultnega vesterna Dobri, umazani, zli (The Good, the Bad and the Ugly) režiserja Sergia Leoneja, z dodanim holivudskim uvodom "In potem je prišla Urška".

Gre pa za mariborsko odvetnico Urško Kežmah, (mimogrede, ko je pred leti na sodišču v Kamniku zastopala notornega Damirja Črnčeca v zasebni kazenski tožbi proti Mateju Toninu, zaradi domnevnega Toninovega "opravljanja", sta Črnčec in Kežmahova tožbo izgubila) ter nekdanjo sodnico, podpredsednico okrožnega sodišča v Mariboru in bivšo predsednico Slovenskega sodniškega društva ... Funkcij skoraj ni da ni. No, javno mnenje bi reklo, da Kežmahova sicer ne sodi v prvo ligo slovenskih odvetniških pisarn ali medijsko slovitih odvetnikov (Čeferini, Rojs, Peljhan, Prelesnik & Partners, Franci Matoz ...), toda med boljšimi poznavalci te scene velja za izjemno dobro obveščeno in polinkano, vodi