Dossier korupcija

Ko vlada ali kakšna druga vladajoča politična garnitura dobi tako imenovane "krvave roke", je - z njo - praviloma konec. Smrtne žrtve se ne pozabijo in včeraj se je za trenutek celo zdelo, da se tega zaveda tudi predsednik vlade in Svobode Robert Golob, pri čemer znova dokazuje, kako nesposoben je voditi vlado.

V Novem mestu si Golob ni upal prižgati svečke in se soočiti z ljudmi, Luka Mesec, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, podpredsednik vlade, sokoordinator Levice ter neuradni vladni koordinator "romske problematike", pa si na kraj zločina v Novo mesto sploh ni upal. Saj, še tiskovni konferenci pri Golobu se je raje izognil!

Golob (in tudi Mesec, da ne bo pomote) se sicer poskuša reševati s hitrim odstopom svojega - evidentno nesposobnega - notranjega ministra Boštjana Poklukarja (Gibanje Svoboda) in ministrice za pravosodje Andreje Katič (Socialni demokrati), katere odstop pa je bolj verjetno povezan s pobegom iz nakopičenih težav s pravosodjem, ki daleč p

Naš članek o prijateljskem, strankarskem in političnem kadrovanju Tanje Fajon na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve je sprožil silna negodovanja, celo upravne tožbe propadlih uslužbencev MZEZ na internih razpisih se napovedujejo, toda kakšnega javnega zgražanja ali uradnega protesta Sindikata slovenskih diplomatov vendarle ni. Je pa - tako naši viri - Fajonovo osebno najbolj zaskrbela razkrita informacija o kadrovskem razpisu, namenjenem napredovanju vidnega politika Socialnih demokratov Jerneja Štromajerja.

Se je pa zato po nekaterih medijih še isti dan zvečer pojavil svojevrstni "kontra članek", ki Fajonovo nič več in nič manj povzdiguje celo med morebitne kandidate za novega generalnega sekretarja Združenih narodov za leto 2027. Gre sicer samo za to, da je ameriški "neprofitni" spletni portal PassBlue, ki ga ureja nekdanja novinarka The New York Timesa ter pisateljica misterioznih romantičnih in otroških romanov Dulcie Leimbach, financira pa pretežno družina Soroš (Open Societ

#Afera Accetto-Jourova-RTV, 2. nadaljevanje:

Ustavno sodišče na pisna vprašanja našega portala (na US smo jih posredovali minulo sredo, 22. oktobra), kdo so bili udeleženci spornega pogovora, ki naj ne bi potekal "na štiri oči" (marca 2023, ko je evropska komisarka in podpredsednica Evropske komisije Vera Jourova obiskala predsednika slovenskega ustavnega sodišča Mateja Accetta), poleg Accetta in Jourove; ali v zvezi s tem pogovorom obstaja tudi kakšen opomnik oziroma zapisnik US, če da, vas prosimo za posredovanje le-tega oz. le-teh, če ne obstajajo, potem vprašanje, zakaj jih ni; ali namerava predsednik US Rok Čeferin, zaradi odmevnosti afere, nasprotujočih si izjav, tudi med Accettom in Jourovo, ter zavarovanja integritete US uvesti kakšno notranjo preiskavo o tem, kaj se je dejansko govorilo/dogovorilo na tem sestanku; in kdaj US predvideva dokončno odločitev glede novele zakona o RTV, med drugim odgovarja takole*:

- V zvezi z vašimi vprašanji pojasnjujemo, da so bili udeleženci na p

Vse kaže, da se Golobova vladna koalicija pospešeno pripravlja na čas po volitvah (22. marca 2026), na ministrstvih in pripadajočih državnih službah se namreč dogaja tudi ne ravno skriti kadrovski cunami, kjer si ožji sodelavci in drugi izbranci aktualnih ministrov po strankarski, politični, sorodstveni ali prijateljski liniji masovno urejajo nove službe, po možnosti za nedoločen delovni čas. Vse to seveda na račun davkoplačevalcev. Kadrovsko parado, bolje rečeno šarado le-tega lahko opazujemo na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve - pod vodstvom Tanje Fajon (SD), za katero naši viri iz tega ministrstva pravijo, da se ji je - očitno - "že čisto zmešalo", ministrstvo, ki bi moralo dobesedno buhteti od stroke, kariernega reda, diplomatskega filinga in politične nevtralnosti, pa je začelo funkcionirati kot zasebna zaposlitvena agencija Tanja Fajon, d. o. o., češ, kaj nam pa morejo.

A ne gre samo za imenovanja in medsebojna prerivanja veleposlanikov, kjer zdaj Fajonova zaradi volitev

Če bi med vlado Janeza Janše na finančni upravi (Furs) slučajno zaposlili Jožeta Biščaka (Demokracija) ali Aleksandra Ranta (Nova24TV), in to kot finančna svetnika za nedoločen čas, bi večinski mediji, verjemite, zagnali hud medijski pogrom, češ, poglejte, "politično zaposlovanje v neodvisnem državnem organu". Ob dejstvu in včerajšnji novici, da so na Fursu zaposlili "novinarja" Blaža Zgago, pa čeprav je Zgaga v primerjavi z Biščakom in Rantom politično še dosti bolj opredeljen, saj je - leta 2021, po seriji člankov o Janši - tudi formalno kandidiral na listi Socialnih demokratov za poslanca v državnem zboru (neuspešno!) ter kasneje pristal kot politično-strankarski kader SD na zaupanje v kabinetu ministrice za pravosodje (kasneje zaradi afere Litijska padle Dominike Švarc Pipan), bodo taisti večinski mediji našistično molčali.

Vir: X, včeraj popoldne.

Toda najnovejše uhljebljenje Blaža Zgage na račun davkoplačevalcev ima - tudi če pustimo ob strani vprašanje za psihiatre, kaj za vraga s

Bil je ponedeljek, 14. oktobra 2019, med vlado Marjana Šarca, ko smo na tem portalu objavili članek z naslovom "Pravna klika SMC. Dokumenti in dokazi: podpredsednik ustavnega sodišča lagal kolegom, strankam postopkov in javnosti". Napisan kot učna ura preiskovalnega novinarstva, v njem pa smo natančno secirano, predvsem z dokumenti, povzeto na kratko, razkrili in dokazali naslednje: da je ustavni sodnik Matej Accetto na skrivaj delal za - prejšnjega predsednika vlade - Mira Cerarja in SMC, po zaslugi Cerarja in SMC postal ustavni sodnik, potem pa - kot ustavni sodnik - vsem lagal, da Cerarja in SMC komajda pozna, hkrati pa sodniško odločal v korist Mira Cerarja in SMC.

Po tem članku bi moral Matej Accetto seveda osramočen odstopiti, ker takšne afere ne more preživeti nihče, še najmanj pa ustavni sodnik v državi Evropske unije, toda odvilo se je v klasičnem politično-medijskem slogu slovenske tranzicije. Večinski mediji so avtentično razkritje zamolčali, nihče - na primer - ni povzel ali

Med poplavo "resnih" političnih tem, kot so najnovejši poskus minidržavnega udara Svobode znotraj pravosodja, uradno razkritje dokumentov Evropske komisije, ki nesporno dokazujejo, da sta se (nekdanja) evropska komisarka Vera Jourova in tedanji predsednik ustavnega sodišča Matej Accetto res pogovarjala tudi o noveli zakona o RTV in da je Accetto kasneje očitno tudi res upošteval njena navodila, ustanovnem kongresu Preroda, nove stranke Vladimirja Prebiliča, napovedanem referendumu o evtanaziji in tako dalje, se pod črto rolata tudi dva zanima politična "trača", ki pa to pravzaprav nista, saj se o tem na sceni resnično govori.

Prvi trač: Šlo naj bi za idejo Zorana Jankovića (prvi jo - javno - razkriva Miran Videtič v zadnji Uri resnice), da bi prihodnje leto na lokalnih volitvah, če sam ne bi/bo več kandidiral za ljubljanskega župana, poskušal na to funkcijo inštalirati upokojenega košarkarskega asa Gorana Dragića - Gogija.

Verjetno najbolj znana skupna fotografija Gorana Dragića in Zoran

Se spomnite Lucije Mulej, uradno sociologinje, antropologinje, publicistke, predavateljice, podjetnice, očitno tudi občasne novinarke, sicer pa bolj timbilderke in nekakšne gurujke Roberta Goloba (njuno sodelovanje naj bi bilo kakor "zavito v tančico skrivnosti"*) in tiste napol zasebne gurujke, ki si jo je - kmalu po svojem prihodu na oblast - omislila tudi predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič.

Spomnimo: "Naši viri jo namreč ob petkih in približno ob tem času videvajo na Regentovi ulici 13, kjer domuje Budnjani, Budne rešitve, d. o. o. (Molga, s. p.), ki ga vodi Lucija Mulej, uradno pa se ukvarja s "psihološko svetovno-nazorsko diagnostiko podjetij in posameznikov". Pri čemer so terapije predsednice državnega zbora očitno tudi precej zasebne, saj Mulejeva in UKZ salon v Šiški zapuščata objeti pod roko, do bližnjega parkirišča, kjer nosilko formalno druge najvišje funkcije v državi čakajo službeni audi in varnostniki ..." (vir: Požareport, junija 2022)

To bi sicer lahko bi

Kočevje, včeraj ob 17.30. V Športni dvorani Kočevje je bil avtor teh vrstic nazadnje junija 2012, ko je na znamenitem kongresu Socialnih demokratov Igor Lukšič postal predsednik - te - stranke, potem ko je v drugem krogu tesno porazil Boruta Pahorja, za pičlih 10 glasov. Pahor je nekaj mesecev kasneje - vemo - postal predsednik republike, ostalo je pa zgodovina.

Če je bilo takrat vzdušje na kongresu precej napeto, tudi polno intrig in zakulisnih volilnih dogovorov med frakcijami znotraj SD, je bilo tokrat precej drugače. Prihajajoči na ustanovitveni kongres Stranke Vladimirja Prebiliča so bili bistveno bolj zadržani, prav tako ni bilo čutiti tistega vročičnega vzdušja, nekoč značilnega za kongrese novih levih obrazov. Toda Prebilič sam itak obljublja po slogu "dolgočasno politiko", med vidnimi kakor delegati pa predvsem kopica tistih, ki se v politiko vračajo. Skratka, šlo je za kongres že videnih ali "starih" obrazov. Saj, kakor "prerod".

Eden od domačinov, prej lokalni aktivist Jankovi

Dejan Paravan velja za dolgoletnega tesnega sodelavca in zaupnega poslovnega sopotnika predsednika vlade in liderja Svobode Roberta Goloba. Ne samo znotraj strukture Gen-I, Paravan je bil Golobov partner tudi pri skrivnostnem Golobovem paralelnem zasebnem podjetju BPC, registriranem za "kongresno dejavnost" ter kasneje preimenovanem v Vitales, d. o. o., še več, nekateri celo pravijo, da Paravan z dolgimi lasmi Goloba tudi fizično posnema. Golobovo zmago na parlamentarnih volitvah je Paravan dočakal kot član uprave Gen-I, nato pa ga je Golob postavil na ključno mesto predsednika uprave Gen Energije, prek katere Golob upravlja dobršen del državne energetike (spomnimo, drugi del vodi Tomaž Štokelj, predsednik uprave HSE in Golobova nekdanja poročna priča), vključno z nuklearko v Krškem in največjim slovenskim energetskim projektom prihodnosti JEK2, sicer težkim več deset milijard evrov.

Danes popoldne, ob 15.30, na seji nadzornega sveta Gen Energije, ki ga - seveda - vodi Žiga Debeljak, pr