Dossier korupcija

Robert Golob se je pri svoji vrnitvi v politiko, ob izrazitem pomanjkanju lastnega družbenega omrežja, če odštejemo nekaj zaposlenih na Gen-I ter na skrivaj - ampak z državnim denarjem - financirano zaupnico iz novinarskih vrst Vesno Vuković, naslonil na štiri vplivne stebre, ki so ga potem tudi v resnici spravili na oblast:

- Omrežje trde tranzicijske levice, vključno z Milanom Kučanom in ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem, ter pripadajoče ostanke Pozitivne Slovenije.

- Družino Kos, z Marto in Dragom Kosom na čelu, prek katerih je Golob prišel do določenih policijsko-obveščevalnih struktur in Pop TV oziroma direktorice informativnega programa Pop TV in Kanala A Tjaše Slokar Kos.

- Aleksandra Čeferina, predsednika Uefe, ki mu je - med drugim - osebno uredil podporo takrat še predsednika računskega sodišča Tomaža Vesela* in medijsko-smetarskega imperija Martina Odlazka.

- In tako imenovano "civilno družbo", natančneje, petkove kolesarje in druge levičarske - ljubljanske - protestnike z

Spomnimo: predprejšnji četrtek, 16. marca, na seji sveta UKC Maribor resda ni prišlo do zamenjave generalnega direktorja Antona Crnjaca (več na tej povezavi), menda tudi zato ne, ker se je načrtovana zamenjava prek našega portala znašla preveč pod žarometi, vendar to še ne pomeni, da je ukaz predsednika vlade Roberta Goloba (Gibanje Svoboda) preklican. Ravno nasprotno, samo taktiko so zamenjali. Aleš Šabeder, direktor urada za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu ter predsednik sveta UKC, naj bi sicer dan kasneje, v petek, že hotel oditi, češ, pa me zamenjajte, toda rešil naj bi ga minister za zdravje Danijel Bešič Loredan, dogovorjena nova taktika pa je naslednja: Šabeder mora Crnjaca prisiliti, da odstopi sam, in zato zdaj Šabeder silovito pritiska.

Gre pa - kot smo zapisali že zadnjič - za to, da bi Golob in Loredan na funkcijo generalnega direktorja UKC Maribor vrnila Vojka Flisa, sicer neuspešnega kandidata Gibanja Svoboda za mariborskega župana (Flis je zdaj vodja svetniške

Govorice, ki že nekaj časa krožijo med dobro obveščenimi, se zdaj - očitno - potrjujejo kot točne. Da predsednik vlade in Gibanja Svoboda Robert Golob in Tina Gaber skupaj živita v Spodnji Šiški (Ljubljana), blizu Tivolija, v novejšem stanovanjskem bloku na območju Žibertove in Gubčeve ulice.

Njuno stanovanje je v tretjem nadstropju, sostanovalci pa pravijo, da se iz njega pogosto glasno slišijo "balkanski narodnjaki", ki jih sicer obožuje Gabrova.

Mimogrede, znane so govorice, da naj bi bila Tina Gaber pred leti vpletena v enega od fizičnih obračunov v Klubu 12, popularnem ljubljanskem lokalu, ki slovi ravno po tej glasbi.

Premierja Goloba "domov" pripeljejo z BMW 7, ponoči pred blokom stoji "civilni" policijski kombi, vsaj eden od varnostnikov predsednika vlade pa sedi oziroma stoji na notranjem stopnišču pred vhodom v njuno stanovanje. Sostanovalci še navajajo, da jim takšna "varnostna improvizacija" gre na živce.

Mimogrede, predsednik vlade "zasebnih zadev" ne komentira.

Pet dni po našem ekskluzivnem razkritju, da je ljubljanska policija na Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani vložila kazensko ovadbo zoper Milana M. Cvikla, viceguvernerja Banke Slovenije, zaradi nasilja v družini, za kar državnemu funkcionarju in nekdanjemu politiku Cviklu grozi do pet let zapora (več na tej povezavi), se je vendarle oglasila tudi Banka Slovenije, vendar šele na podlagi naših poslanih vprašanj:

- Kako vodstvo BS (guverner) komentira vloženo kazensko ovadbo zoper viceguvernerja Cvikla, zlasti z vidika, da gre za sum kaznivega dejanja nasilja v družini?
- Kaj namerava vodstvo BS (guverner) v tej zvezi storiti oziroma ukrepati?

Odgovor pa takšen, pri čemer o vsebini presodite sami:

Pozdravljeni, najlepša hvala za vaše vprašanje.

V Banki Slovenije imamo ničelno toleranco do kakršnega koli nasilja. Prav tako od zaposlenih tako v službenem kot zasebnem ravnanju pričakujemo visoko mero etičnosti in osebne integritete, k čemur nas zavezuje tudi kodeks. Naslavljanje problematike ko

Ni prvič, da so (mladi in nadobudni) slovenski politiki povezani z mamili. Znana je "afera Snegec", v katero so bili vpleteni člani podmladka SDS, vključno z Andrejem Čušem, kasneje poslancem SDS, danes pa predsednikom stranke Zelenih Slovenije. A tokrat, ob aretaciji Mitje Kontiča v Istočnem (Vzhodnem) Sarajevu, se je premierno zgodilo, da so organi pregona mladega pripadnika slovenske politične elite prijeli med trgovino z mamili, pri čemer je imel ob sebi najmanj kilogram kokaina in še pištolo.

Več o aretaciji Mitje Kontiča v Bosni in Hercegovini si lahko preberete tukaj.

Za Kontičevo aretacijo se je na tej strani Alp izvedelo minuli četrtek (16. marca) zvečer, ko je avtor teh vrstic na twitterju prvi povzel poročanje medijev iz BiH. Toda v nasprotju z medijsko močno razbobnano afero Snegec so nekateri večinski mediji spektakularno aretacijo Mitje Kontiča celo načrtno zamolčali in zavajajoče poročali samo o tem, da so v BiH prijeli "Slovenca M.K.", na primer 24ur.com, spletni portal n

... Jaki Elikanu. (vir: Politikis)

Anonimna spletna stran Tukaj smo (kakor Kolektiv RTV?!), ki so ga ustanovili politični aktivisti z RTV Slovenija, nekje od 15 do 20 naj bi jih bilo, suportirani iz vseh treh vladnih strank (Gibanje Svoboda, SD in Levica) in celo direktno iz Golobove vlade, vsekakor sodi med najbolj umazane, sprevržene ter nedostojne kadre in epizode spopada za prevlado in privilegije na javni RTV, kjer se politična levica na živo in mrtvo trudi znova osvojiti 100-odstotno prevlado na RTV, tisti, ki to spletno stran anonimno polnijo (pišejo), pa so, tega ni mogoče reči drugače, navadne potuhnjene novinarske reve, saj se pod svoje objave ne upajo niti podpisati. Kar je sicer del slike in prilike posameznih novinarjev, zaposlenih na RTV, ki se sicer na zunaj predstavljajo kot pogumni in kredibilni, zadaj pa pišejo in objavljajo anonimne defamacijske tekste zoper svoje sodelavke in sodelavce. Ki jih potem sami širijo po družbenih omrežjih in prek drugih medijskih hiš sprav

Najbrž ni nobenega dvoma, da Milan M. Cvikl (LDS, SD), danes viceguverner Banke Slovenije, sodi med najbolj razvpite politike zadnjih dvajsetih let slovenske tranzicije. A ne toliko zaradi njegove - sicer zavidljive - politične kariere, bolj zaradi njegovega "zasebnega življenja" oziroma življenjskega sloga, ki polni tudi medije.

Arhiv tega portala (vir: burno leto 2009) je dramatična zakladnica Cviklove prve ločitve z ženo Manico in sporov z obema otrokoma iz prvega zakona (eni viri pravijo, drugi, tisti "blizu Cvikla", pa to zanikajo, da mu hčerka ne pusti videti petletnega vnuka, a spor med Cviklom in njegovo hčerko naj bi izviral še iz Washingtona, kjer je Cvikl delal na sedežu Svetovne banke in ko naj bi ga hčerka zalotila v domači spalnici z žensko, ki ni bila njena mama in njegova žena), zdaj pa je Pandorino skrinjico drugega razvpitega Cviklovega zakona na stežaj odprla sama Jerca Legan Cvikl, z nedavnim intervjujem za revijo Jana, 7. februarja. Vendar tokrat z novo brutalno dim

Jutri, v četrtek popoldne, štajerska prestolnica ne bo samo prizorišče usodne seje mestnega sveta, kjer naj bi mariborski župan Saša Arsenovič zaradi spora z Gibanjem Svoboda ob napovedanih podražitvah javnih storitev ostal brez mestne koalicije (Arsenovič in premier Robert Golob sta se navidezno sprla zaradi "vrednot", a to so zgolj pravljice za naivno javnost, saj gre v resnici za spor okoli vodenja mariborskih javnih podjetij, ne samo Snage, ker naj bi Golobovi od Arsenoviča - seveda pod mizo - zahtevali kadrovsko kvoto šestih prokuristov oziroma nadzornikov), ampak tudi seje sveta UKC Maribor, kjer naj bi, čeprav tega ni na dnevnem redu, prišlo do zamenjave generalnega direktorja Antona Crnjaca.

Crnjac, četudi UKC Maribor dejansko posluje dobro, tako vsaj pričajo tekoče številke, ima namreč "dve hudi objektivni težavi": za generalnega direktorja je bil imenovan pod vlado Janeza Janše, Gibanje Svoboda pa hkrati mrzlično išče službi za njihovega poraženega županskega kandidata, kirurg

Za osvežitev spomina: na zadnjem soočenju med Natašo Pirc Musar in Anžetom Logarjem na TV Slovenija, tik pred drugim krogom predsedniških volitev (13. novembra 2022), je NPM javno postregla z eno od svojih najbolj - za politika - neverjetnih napovedi. Da bodo njena podjetja (odvetniška pisarna Pirc Musar & partnerji, o. p., d. o .o., Ruska dača, Info hiša ...) tudi v primeru njene izvolitve za predsednico republike še naprej poslovala z državo. Ne sicer z uradom PRS, z državo pa vsekakor.

Če bi kaj takšnega, na primer, med volilno kampanjo napovedal kandidat ali kandidatka za predsednika oziroma predsednico sosednje Avstrije, ob tem pa bi se še vozil v maseratiju s tujo registracijo, bi lahko od kandidature kar odstopil.

Se spomnim, kolega Aljuš Pertinač, takrat sva soočenje med NPM in Logarjem skupaj odmevno komentirala na Odmevih, je bil šokiran nad tovrstno politično ošabnostjo NPM, hja, res, močno je zadišalo po banana republiki, in vsakemu normalnemu volivcu, državljanu, bi moralo o

Da se je med predsednikom vlade Robertom Golobom (Gibanje Svoboda) ter njegovim najožjim krogom in predsednico republike Natašo Pirc Musar oziroma Milanom Kučanom, saj NPM ne naredi nobenega večjega koraka brez - Kučana, vnela resna zakulisna vojna, pričajo ne samo različni bolje obveščeni viri, ampak tudi neposredne informacije, ki prihajajo iz Golobovega kabineta na Gregorčičevi in urada NPM na Erjavčevi ulici. To se sicer vleče že dlje časa, eskaliralo pa je po nedavni zaposlitvi Tatjane Bobnar v uradu NPM. Medtem ko slednja po Erjavčevi in drugje veselo razlaga, kaj vse je Golob počel in želel početi na policiji, Golobova zaupnica in generalna sekretarka GS Vesna Vuković grozi, da zaposlitev Bobnarjeve je pa (bila) kaplja čez rob, karkoli naj bi že to pomenilo.

Večinski mediji o vojni med Golobom in NPM (Kučanom) sicer - še - molčijo, čeprav hkrati pridno poročajo, kako se v sosednji Hrvaški med seboj tolčeta tamkajšnji predsednik Zoran Milanović in premier Andrej Plenković?!

Vse to