Dossier korupcija

Triler ali agonija Kolesarske zveze Slovenije se - pred današnjo volilno skupščino, ob 16. uri v ljubljanskem hotelu Mons (Four Points by Sheraton) - še kar nadaljuje. Približno štiri ure po objavi našega včerajšnjega članka ("Če/ko jutri pade Marđonović, se bo novi predsednik kolesarjev ukvarjal samo z revizijami, kriminalisti, tožbami in sodišči") je - v slogu saj ni res, pa je - na KZS prišlo elektronsko pismo Ivana Šmona, protikandidata Pavlu Marđonoviću za funkcijo predsednika zveze, da umika svojo kandidaturo.

Pismo, kjer Šmon pojasnuje svojo odločitev, objavljamo v celoti:

From: Ivan Šmon

Sent: Friday, January 30, 2026 10:54 AM

To: 'kzs@kolesarska-zveza.si'

Subject: Izjava o umiku kandidature za predsednika Kolesarske zveze Slovenije

Spoštovane predstavnice in predstavniki Kolesarske zveze Slovenije,
spoštovane predstavnice in predstavniki klubov,

s tem sporočilom vas obveščam, da umikam svojo kandidaturo za predsednika Kolesarske zveze Slovenije.

Odločitev ni bila lahka in ni bila sprej

Dramatična napoved iz naslova, "če/ko danes pade notorni Pavel Marđonović, se bo novi predsednik kolesarjev ukvarjal samo z revizijami, kriminalisti, tožbami in sodišči", še kako drži. Z dodatkom: in to proti vsem, od Olimpijskega komiteja Slovenije do Kolesarske zveze Slovenije, fiktivni računi v takšnih zneskih, ki vodijo tudi do vlade oziroma pristojnega ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, namreč niso več hec, kot pravi eden od akterjev najnovejšega dogajanja na KZS.

Preteklo dogajanje na KZS tako dobiva nove potrditvene razsežnosti, stanje pred jutrišnjo volilno skupščino (ob 16. uri v ljubljanskem hotelu Mons - Four Points by Sheraton) pa postaja podobno športno-poslovnemu, delno, glede na vse vpletene, pa tudi političnemu trilerju.

Po naših številnih dokumentiranih razkritjih, ki so - novembra in decembra lani - do golega slekle Marđonovića in kot cunami stresle KZS, danes ekskluzivno objavljamo tudi tako imenovano "Pojasnilo" dveh članov nadzornega odbora zveze Blaža Ha

Milan Kučan ne samo da ve, česar javnost ne ve, on je tudi tisti, ki na polno diktira ali vsaj poskuša diktirati predvolilno dinamiko znotraj levice, ker "ankete ne kažejo dobro" (menda v najboljšem primeru za levi blok - 46 glasov za desnico), premiki na tem delu politične scene pa dobivajo že skorajda epske razsežnosti:

- Zoran Stevanović je praktično že out. Po objavi nekaterih sodnih dokumentov in razkritju, da je bil pravnomočno obsojen in je moral zapustiti policijo, kar pomeni, da je lider Resnice doslej zavestno lagal, se je tudi sam precej izgubil, nanj pa zdaj spuščajo še "nevladnika" Jašo Jenulla. Ki se na neformalni rang lestvici domala fanatične in primitivne ulične popadljvosti sicer uvršča za stopnjo nižje od Nike Kovač.

- Socialni demokrati se pri novem poskusu predvolilne fuzije s Prerodom, tokrat je Matjaža Hana klical Vladimir Prebilič, javno in zakulisno pa za to znova navija Kučan (za katerega številni sogovorniki z levice avtorju teh vrstic pripovedujejo, da je res

Andrej Ribič, trenutno predsednik uprave Darsa, svojo poslovno kariero direktorja državnih podjetij dolguje izključno politiki. Predsednik uprave Elektra Ljubljana je postal kot soustanovitelj Golobičevega Zaresa, šef Darsa pa kot vodja volilnega štaba Golobovega Gibanja Svoboda, to so pač gola dejstva. Na sceni ga sicer poznajo tudi kot obsedenega z raznoraznimi zarotami, kot tipa, ki naokoli preveč govori, a tudi ne za najbolj brihtnega, kar - ne nazadnje - pristno dokazujejo njegovi javni, zlasti televizijski nastopi.

Kljub temu je njegove izjave včasih treba jemati zelo resno. Tako je za revijo Mladina, kjer je imel veliki intervju, ki je bil najverjetneje tudi plačan prek oglasov Darsa, priznal, pa niti ni treba brati med vrsticami, da je kot predsednik uprave Darsa (pazite, Ribič o tem govori v prvi osebi ednine) najel, naročil in plačal, beri: financiral z državnim denarjem, podjetje za tako rekoč zasledovanje - dobesedno v slogu Udbe, kot tukaj pojasnjuje Igor Omerza - portala P

Nekateri kadrovski načrti po vsem sodeč odhajajoče vladne garniture mejijo že na - njihove - "zadnje prevare". Kot je denimo primer upokojenega Senada Jušića, nezakonito nastavljenega nekdanjega generalnega direktorja policije, kasneje sicer - izključno po zaslugi specializirane državne tožilke Mateje Gončin - tudi kazensko ovadenega, ki zdaj čaka na odločitev ljubljanskega okrožnega sodišča glede zahteve specializiranega državnega tožilstva za sodno preiskavo.

Po naših informacijah bi namreč radi Jušića - v slogu profitpartizanstva pod krinko samodanijanša - na hitro lansirali za vodjo korporacijske (oziroma pristaniške) varnosti v državno podjetje Luka Koper, ki ga neposredno obvladuje Golobovo Gibanje Svoboda, sedanji vodja varnosti Dimitrij Lokovšek pa bi se dogovorno in elegantno upokojil.

Mimogrede, tudi Lokovška, bivšega specialca, vojaškega častnika in prej direktorja varnostne službe v novogoriškem Hitu, je nastavila Svoboda.

Prevara pa zato, ker - tako naši viri - zelo dobro ved

Praktično vse, kar smo na tem portalu pred dnevi (12. januarja) obelodanili v odmevnem članku z naslovom "Še največ je imel od tega frizer v New Yorku", na temo slovenskega predsedovanja Varnostnemu svetu Združenih narodov, je zdaj tudi uradno potrjeno, četudi seveda zavito v specifičen uradniški jezik. Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve namreč na naša vprašanja odgovarja takole:

22 milijonov evrov

- Koliko je stala kampanja za izvolitev in samo članstvo v VS?

Evidentiranje stroškov v povezavi s projektom nestalnega članstva Republike Slovenije v Varnostnem svetu OZN še poteka. Končni podatki bodo znani po zaključnem računu proračuna za leto 2026. Skupne stroške projekta v letih 2022-2025 ocenjujemo na okrog 22 milijonov evrov.

- Kakšne do bile finančne posledice odločitve o ustanovitvi dodatne posebne misije za VS, ki je delovala vzporedno s stalno misijo v ZN?

Delovanje slovenskih predstavnikov v New Yorku je bilo organizirano v okviru dveh ekip z namenom čim bolj učinkovite operat

"Vrtoglava milijonska tožba", ki naj bi jo turško gradbeno podjetje Yapi Merkezi sprožilo zoper državo Slovenijo na mednarodnem sodišču, kjer naj bi - zaradi neenake obravnave in vmešavanja politike pri gradnji drugega tira - zahtevali 330 milijonov evrov (toliko namreč znaša skupna vsota njihovih zahtevkov)*1, je med vladajočo politiko, zlasti tistim delom, ki je neposredno povezan z gradbenimi posli ali gradbenimi karteli, če hočete, povzročila šok in posledično hudo paniko, Alenko Bratušek, ministrico za infrastrukturo, pa tako rekoč zabodla v srce.

Med drugim tudi zato, ker je napoved tožbe kakor nepričakovano na veliko zajadrala v medije, tudi večinske, ki jih oblvaduje levi blok, in ker so Turki neposredno vpletli in obtožili Jerneja Pavliča, dolgoletnega tesnega sodelavca Alenke Bratušek, ki med insajderji ne velja samo za njenega zaupnika in "torbičarja", ampak tudi za njeno "denarnico".

Vir: Dnevnik, 23. 1. 2026

No, Pavlič je zagotovo eden najbolj kompromitiranih političnih likov

Tokrat nekaj zanimivih informacij in govoric iz zakulisja predvolilne kampanje (ki se uradno sicer še sploh ni začela):

- Milan Kučan naj bi že pred tedni, menda je od tega mesec in pol, pri svojem dolgoletnem zaupniku Niku Tošu naročil posebno raziskavo javnega mnenja za interne potrebe, vendar z bistveno večjim vzorcem, šli naj bi na 1500 anketirancev. Rezultat pa, citiramo vire z levega bloka, "disaster za levi blok". No, če to drži, so nekatere živčne reakcije znotraj levega bloka bistveno bolj razumljive.

Do Kučana naj bi prišli tudi dve strateško in politično pomembni informaciji iz pravosodja. Da bo Zoran Janković v tako imenovani "zadevi kotlovnica" zagotovo obsojen in da bo še pred marčevskimi parlamentarnimi volitvami prišlo do uvedbe sodne preiskave zoper Roberta Goloba, seveda v zadevi Bobnar, kjer ga je Komisija za preprečevanje korupcije že "obsodila".

Zato naj bi Kučan, zaradi reševanja vojaka Goloba, začel razmišljati o "žrtvovanju Jankovića", kar pa naj bi privedlo do spo

... in Andrej Verhovnik Markošek, na eni od njegovih redkih fotografij (vir: Facebook)

Ob Aniki Vrabec Božič (Urad za preprečevanje pranja denarja) in Saši Renko (Ministrstvo za pravosodje RS) se je brez vednosti širše javnosti zgodila še ena pomenljiva kadrovska rošada, ki jo naši viri povezujejo s prihajajočimi parlamentarnimi volitvami in zelo verjetno zamenjavo vladne garniture.

Zelo potihoma, brez najmanjšega pompa, je namreč službo zamenjal tudi Andrej Verhovnik Markošek, vodja sektorja za splošne zadeve znotraj Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij (URSIKS), sicer pa bolj znan kot tisti predsednik uradniškega sveta in famozne natečajne komisije tega sveta, ki je - spomnimo - odločilno požegnal razvpito imenovanje Senada Jušića za generalnega direktorja policije, čeprav slednji za to imenovanje ni imel zakonsko predpisanih pogojev.

No, Jušić je, kot je znano, moral kasneje zaradi tega odstopiti, zdaj se je - zaradi znane ovadbe specializirane državne tožilke Mateje Gončin - znašel

Podobno kot se je skoraj tri leta pred iztekom mandata umaknila Anika Vrabec Božič, zdaj že bivša direktorica Urada za preprečevanje pranja denarja, se tik pred marčevskimi parlamentarnimi volitvami preventivno umika oziroma "beži" še ena pomembna operativka, prav tako brez obraza (oziroma brez javno dostopnih fotografij), navajena na delovanje iz ozadja. Gre za famozno Sašo Renko, sicer izjemno nepriljubljeno generalno sekretarko na ministrstvu za pravosodje (MP), zato zdaj zaposleni na ministrstvu ploskajo njenemu odhodu, nova "nepolitična" služba pa jo - tako naši viri - čaka na Pravni fakulteti v Ljubljani, kjer postaja tajnica fakultete.

Na pravosodno ministrstvo je prišla - po aferi Litijska - skupaj z Andrejo Katič, po nalogu predsednika vlade in Svobode Roberta Goloba, iz vladne službe za zakonodajo, njena glavna naloga pa naj bi bila poskrbeti za to, da afera Litijska ne bi obremenila ministra za finance ter podpredsednika vlade in Svobode Klemna Boštjančiča.

In zanimivo, tudi o