Dossier korupcija

Kmalu po objavi našega včerajšnjega članka z naslovom "Tragikomična uganka, kje je Golob, se nadaljuje, nenavadno izginotje premierja pa naj bi bilo njegovo zasebno življenje", se je dokončno potrdilo, da je bil predsednik poslavljajoče se vlade Robert Golob čez prvomajske praznike dejansko na Lošinju. Izkazalo se je sicer, da Golob in Tina Gaber nista bivala v apartmajih v lasti zakoncev Zorana in Nade Drobne Popovič (Apartments Punta na Velem Lošinju), ampak - znova, kot leta 2024 - v bližnjem hotelu Vitality Punta. Prav tako še niso čisto jasni termini, od kdaj do kdaj je bil na tem dopustu, prišle pa so tudi nove podrobnosti dopustovanja, med drugim večerja v El Pasu, restavraciji tipa grill # bar, kar ni ravno kraj za samooklicane vegane, ki se nahaja tik ob miniletališču na Malem Lošinju.

Do zadnjega diha

Ta večerja je bila minulo sredo (29. aprila), poleg Goloba, Tine Gaber, njene sestre Urške je bila zraven še Tinina prijateljica in članica Golobovega kabineta Pina Weisseisen, zn

Sodeč po najmanj nenavadnem fizičnem in virtualnem (spletnem) izginotju Robertine, vidni - včerajšnji - odsotnosti Roberta Goloba tudi na aktualnem političnem summitu evropskih liderjev v Armeniji (EPC 2026 - zdi se celo, kot da se je Slovenija mednarodno izolirala) ter ponedeljkovi dopisni seji vlade, se domala filmska uganka, "kje je slovenski premier", očitno nadaljuje tudi po prvomajskih praznikih, vse skupaj pa postaja ne le bizarno, saj je vendarle še vedno predsednik vlade, ampak tudi že tragikomično.

Med prazničnimi dnevi smo na spletu lahko prebrali, da naj bi ga videli na Baliju, viri novinarja Petra Meršeta (portal Zanima.me) naj bi ga opazili na Krku, po naših zadnjih informacijah, gre pa za navedbe dveh ločenih virov, pa naj bi Golob in Gabrova že od predprejšnjega petka zvečer dopustovala na Velem (Velikem) Lošinju, konkretno v apartmajih, ki jih tam (Šestavina 15 - Apartments Punta*) podjetno oddajata zakonca Zoran in Nada Drobne Popovič, sicer predsednica uprave Gen ener

Devet let po tem, ko so - leta 2015 - ljubljanski kriminalisti kazensko ovadili Natašo Pirc Musar zaradi deplasirane izdaje fiktivnega računa Rdečemu križu Slovenije oziroma suma kaznivega dejanja ponarejanja listin (šlo je - spomnimo - za fakturirani račun podjetja Info hiša v lasti NPM, ki ga je to podjetje izdalo za plačilo mesečnega honorarja Pirc Musarjeve za predsednikovanje RK*), je NPM, sicer znova posredno, prek svoje Odvetniške družbe Pirc Musar & Partnerji (kjer je predsednica republike še vedno največja lastnica) izdala še en odmevni in očitno prav tako sporni račun. Račun, ki je na Karate zvezi Slovenije, kot pravijo naši viri, "izbil sodu dno". Izdan je bil namreč - vse kaže tako - na podlagi dogovora med "škodljivim" predsednikom KZS in lobistom Mihaelom Ciglerjem ter njegovo "'prijateljico" NPM, znesek pa 450 evrov neto za en sestanek?! In to celo ob pri precejšnjih finančnih izgubah KZS.

O tem, kaj in kako se pravkar dogaja z Mihaelom Ciglerjem in karate zvezo smo podro

Javnost ima načeloma pravico vedeti, kje so vodilni javni funkcionarji države, zlasti predsednica republike, predsednik vlade in predsednik državnega zbora. Toda to, kar si pravkar privošči Robert Golob, je zunaj vsake pameti. Premier ni samo popolnoma izginil (najverjetneje nekje dopustuje), ampak očitno tudi že praktično povsem prenehal z delom predsednika vlade.

Pri tem (vse kaže, da je - zaradi volilnega rezultata in nastajanja nove Janševe vlade - res pod stresom tako imenovanega post-power sindroma) krši celo dokumente lastne vlade o - tekočih poslih, ki jih je njegova Služba vlade za zakonodajo pet dni po marčevskih parlamentarnih volitvah (27. 3. 2026) interno razposlala na vsa ministrstva in vladne urade.

Golobova vlada si glede na mnenje vrhovnega sodišča opravljanje tekočih poslov sicer razlaga nekoliko po svoje, toda sprejeta pravila - kot lahko spremljamo - bolj ali manj evidentno kršijo vsaj v dveh točkah: ko gre za mednarodne aktivnosti predsednika vlade (točka 3. - kjer v

Vlada Roberta Goloba je štiri dni po marčevskih parlamentarnih volitvah (26. 3. 2026) sprejela sklep o kandidaturi Republike Slovenije za sedež arhiva Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo (ICYT). Nosilec projekta slovenske kandidature je ministrstvo za zunanje in evropske zadeve, prva med možnimi lokacijami pa je razvpita vladna stavba na Litijski 51.

Toda - očitno - je proti, ne boste verjeli, aktualna in hkrati odhajajoča ministrica za pravosodje Andreja Kokalj (Socialni demokrati). Seveda potihoma, je pa to jasno povedala prejšnji teden na svojem kolegiju. Ima kakor problem, kako upravičiti dve leti zavajanja, da je s stavbo na Litijski 51 vse narobe, v resnici, tako naši viri, pa naj bi šlo za ohranjanje dragih najemov za sodišča, ki državo oziroma davkoplačevalce stanejo okoli 6 milijonov evrov na leto. Hkrati pa naj bi se za oddajo (najem) prostorov za potrebe sedeža arhiva ICYT borili tudi nekateri podjetniki, ki so blizu stranki SD.

Khm, vsekakor zanimivi tekoč

Peter Jančič ustanovitelj Spletnega časopisa ter nekdanji odgovorni urednik Dela in Siola, je med torkovo Uro resnice povedal zanimivo informacijo. Da Mateje Trunk Hrvatin ni več na Siolu. Spomnimo, gre za piarovko ministrstva za obrambo, ki so jo nekaj mesecev pred parlamentarnimi volitvami čez noč prekomandirali na paradržavni spletni portal Siol in spremenili v novinarko, kjer je podpisovala članke, ki jih brez najmanjšega dvoma lahko uvrstimo med tipično politično propagando - za Roberta Goloba, Gibanje Svoboda in Golobovo vlado.

Da neke piarovke ni več na Siolu, sicer ni najbolj usodna ali pomembna informacija na svetu, če v tem primeru ne bi šlo za finale ene od največjih ter grobih zlorab novinarstva in paradržavnega medija (Siol, vemo, je v lasti družbe TSmedia oziroma Telekoma Slovenija, ki ga upravlja Slovenski državni holding, ta pa je v lasti države, kar pomeni, da gre tudi za javni denar) v dosedanji zgodovini slovenske tranzicije.

Pričujoča Siolova zgodba se je začela kmalu

... Aleš Novak ...

... in Ignacija Fridl Jarc. (foto: Bobo)

Ko se včeraj pozno popoldne vračava iz polpraznega Zagreba ("Nikoga više nema u gradu, svi su več išli na more", pravi očitno dežurna moderatorka na radiu Otvoreni, čeprav je dela prosti dan - 1. maj - šele v petek, toda osrednja tržnica hrvaške prestolnice na robu Trga Bana Jelačića je še kljub temu približno 20 odstotkov cenejša od ljubljanske) proti obronkom domačega Pohorja, me Barbara vpraša, ti, zakaj se pa tokrat nič kaj dosti ne govori o bodočem ministru/ministrici za kulturo (MK), samo gospodarstvo, infrastruktura, zunanje in notranje zadeve ali podobno?

No, kolikor vem, se zaenkrat omenjajo tri imena:

- Eva Irgl, nekdanja poslanka in podpredsednica Logarjevih demokratov, ki naj bi bila v igri tudi za ministrico brez listnice, pristojno za Slovence v zamejstvu in po svetu.

- Aleš Novak, predsednik lokalnega odbora istih Demokratov v Mariboru in direktor Borštnikovega srečanja.

- Ignacija Fridl Jarc, nekdanja državna sekreta

Čeprav je menjava oblasti v demokratičnih sistemih parlamentarne demokracije nekaj povsem običajnega, pri nas, ko - pravkar - nastaja desna vlada, postaja neverjetno travmatično. Vsaj za tiste, ki oblast zapuščajo

Tako je Asta Vrečko, odhajajoča ministrica za kulturo in sokoordinatoka Levice, te dni sklicala nekatere uradnike in aktiviste Levice, tiste, ki jih je minula štiri leta množično zaposlovala na ministrstvu, in jih "čustveno" nagovorila, češ, zdržite šest mesecev, saj potem se bomo mi vrnili na oblast. Karkoli naj bi že to pomenilo.

Množično zaposlovanje aktivistov Levice, prijateljev in sorodnikov, ponekod tudi zasebne pare, kar si je Vrečkova kot ministrica načrtno privoščila, ima sicer številne znane politične korupcije in zlorabe javnega denarja.

Širša javnost je za - očitno - globoko prepredenost z izraelskimi računalniškimi in programski sistemi doslej izvedela vsaj dvakrat. Prvič marca letos, praktično tik pred parlamentarnimi volitvami, ko je Golobova vlada nenadoma odstopila od pridružitve tožbi Južnoafriške republike zoper državo Izrael na mednarodnem sodišču ICJ. Na tisti seji vlade je namreč Ksenija Klampfer, ministrica za javno upravo iz Gibanja Svoboda, opozorila, da bi bila pridružitev Slovenije omenjeni tožbi lahko problematična tudi zato, ker vladne službe uporabljajo izraelska računalniška orodja.

Mimogrede, spomnimo: vlada še vedno noče javno oziroma uradno povedati, kako so pri tej točki glasovali posamezni ministri in ministrice.

In drugič pred nekaj dnevi, ko je avtor teh vrstic na omrežju X objavil informacije (govorice), da naj bi Sova sledila lokaciji mobilnega telefona novopečenega predsednika državnega zbora Zorana Stevanovića (Resnica) s pomočjo izraelskega geolokacijskega sistema Landmark, kar je Sova sic

Pravijo, Anže Logar vsak dan prihaja v državni zbor, kjer "potrpežljivo dela" s poslansko skupino Demokratov. Med njegove dobre strateške poteze štejejo odločitev, da Franci Križan postane vodja poslanske skupine Demokratov in še podpredsednik državnega zbora.

No, včeraj, medtem ko se je na omrežju X sprožila mala vojna na temo domnevnega "virantovanja" Demokratov (zaradi glasovanja Logarjevih v prid izvolitve daljše liste predlaganih okrajnih sodnic/sodnikov - na predlog sodnega sveta, skupaj z levim blokom, medtem ko so bili SDS, trojček NSi-SLS-Fokus Marka Lotriča in Resnica proti*), sta Janez Janša in Jernej Vrtovec sedela na skupnem kosilu v Operni kleti, čez cesto parlamenta, predlagani zakon o vladi, ki ga je v državnozborsko proceduro vložila SDS, pa nam ni pokazal zgolj strukture prihajajoče desnosredinske vlade (14 ministrskih mest!), ampak tudi nekatere pomembne notranje kadrovske razplete.

Sodeč po tem - očitno kompromisnem razpletu - bo namreč ministrstvo za gospodarstvo, de