Dossier korupcija

Sodeč po govoricah in že kar konkretnih informacijah, smetarsko-medijski tajkun Martin Odlazek snuje oziroma pripravlja (dela) nov medijski projekt, informativni portal, ki mu naši viri pravijo "desno Necenzurirano", eni pa tudi "nova Domovina.je". Portal, ki naj bi ga Odlazek nujno potreboval v primeru, če bo nova vlada "desna" (konkretno Roberta Goloba naj bi namreč že odpisal), saj se boji, da bi se potem država resno lotila njegove - domnevno nezakonite - medijske hobotnice. Kjer Golobova vlada ne samo gleda stran, ampak - Odlazkove medije - celo obilno financira.

Odlazek naj bi ta medijski projekt, politično gledano, ponujal Novi Sloveniji, viri pravijo, da naj bi zanj navdušil Roberta Ilca, glavnega tajnika NSi. Češ, ta medij vas bo podpiral, v zameno pa - v primeru desnosredinske vlade, ki skoraj zagotovo ne bo možna brez NSi - Odlazek pričakuje podporo te stranke.

V kakšni fazi je projekt tako imenovanega desnega Necenzuriranega, je natančno težko reči, a različni viri pripoveduj

Famozna zgodba z grožnjo, da se bo pri nas 10. aprila zgodilo streljanje v šolah, je definitivno škandal prve vrste. Policija najprej šest dni molči, potem pa, ne da bi raziskali ozadje, in to na podlagi zavarovanih podatkov (vir: podrobno opisana kronologija na portalu 24 ur, vključno z neustreznim (ne)ukrepanjem pristojnih organov), zažene paniko po celi državi.

Da bi lahko šlo za tako imenovano rusko "hibridno vojno", na svojem blogu In medias res piše in ugiba Boris Vezjak (vir: Lažen alarm v šolah? Vojko Volk, Golobov državni sekretar razkril preveč ...?), toda Vezjakov članek ne pojasni, zakaj policija potemtakem ozadja grožnje ni raziskala, ampak je sprožila paniko.

Zato poglejmo teorijo zarote: zadeva namreč močno zadiši (tudi) po metodah "mehanika Damirja" oziroma Damirja Črnčeca, državnega sekretarja na ministrstvu za obrambo, ki, denimo, zraven pritegne še svojega prijatelja in ministra za notranje zadeve Boštjana Poklukarja. Cilji pa skoraj klasični, ko gre za "črne operacije

Bili bi res neumno naivni, če bi mislili, da so članki s tovrstnimi naslovi in vsebino, kot je ta, včeraj objavljen na tudi sicer strogo kontroliranem časniku Delo ...

Vir: Delo, 10.4.2024

... podpisala pa sta ga en športni (Jernej Suhadolnik) in en gospodarski novinar (Karel Lipnik), golo naključje.

Ravno nasprotno: ta članek, kjer omenjena novinarja taksativno opisujeta, kako gospodarski minister Matjaž Han (Socialni demokrati) sredi Švice "povezuje gospodarstvo in šport" (oziroma, to je že povezal), predsednik Uefa Aleksander Čeferina pa hkrati, skozi isti članek, javno sporoča, da "podpira Hana", karkoli naj bi že to pomenilo, je predvsem neposredno povezan z možnostjo Hanove naknadne - last minute - kandidature za novega predsednika SD na sobotnem kongresu te vladne stranke v ljubljanskem Grand hotelu Union. Naslov pričujočega članka je seveda čista in brezvezna floskula, strateško gledano pa gre za logistično medijsko podporo Stojana Petriča, lastnika Dela in Kolektorja, Hanu, ne na

Pravzaprav je skoraj čisto vse, kar zadeva "veliki comeback" Tomaža Vesela na sceno, milo rečeno čudno in sumljivo. O tem, zakaj Vesel pred tremi leti ni postal novi obraz, čeprav je bilo - kot sam razlaga, kadar ga primejo trenutki slabosti - vse pripravljeno zanj, potem pa je on, nekdanji predsednik računskega sodišča in kandidat za novega predsednika vlade, končal tam nekje pri tajkunu Martinu Odlazku, konkretno na Dolenjskem listu, sicer izvedensko priča arhiv tega portala. Novo je morda samo še to, da sta se Tomaž Vesel in Vesna Vuković medtem že tudi sprla, čeprav je bila slednja nad Veselom prej, kot novinarka in ženska, dobesedno navdušena, menda tudi zasebno.

Danes vse ni čudno ni samo zato, ker je bil Vesel kot kandidat Gibanja Svoboda za novega slovenskega evropskega komisarja razglašen na sobotnem pikniku ob Zbiljskem jezeru, imenovanem Festival Svobode, kamor je prišel s sončnimi očali prestižne znamke Palm Angels za približno 260 evrov in malce bolj okrogel, kot ga poznamo

Sicer se sliši, kot bi bi šlo za prvoaprilsko šalo, ampak to ni nobena šala. Namreč, resni viri iz vlade in Gibanja Svoboda zadnje dni, ko pripovedujejo o tem, kako sta se premier Robert Golob in ljubljanski župan Zoran Janković že skoraj popolnoma "zlizala", Janković pa kot senior partner poleg Tine Gaber močno vpliva na praktično vse Golobove odločitve in poteze, pravijo, da je Golob po novem celo sveto prepričan, da samo on in Janković "obvladata politiko".

No, pri Jankoviću naj bi sicer pogosto ždela tudi Tomaž Vesel, direktor Odlazkovih krovnih podjetij in novopečeni "piknik kandidat" Svobode za evropskega komisarja, ter Marta Kos, že vrsto let pretendentka za vse vodilne politične funkcije v državi. Ki sicer uradno živi v Švici in razlaga, da je slovenska politika ne zanima več, čeprav v resnici ves čas počne samo to - se ukvarja s slovensko politiko.

Toda rezultati (ali posledice) te zaznane tesne naveze Golob-Janković ...

... oziroma še bolje, po načelu nadrejenosti - Janković-Gol

Predsednik vlade in Gibanja Svoboda Robert Golob je na sobotnem pikniku ob idiličnem Zbiljskem jezeru, imenovanem "Festival Svobode", med drugim razlagal, da oni - Svoboda - ne delajo za svoje privilegije, ampak v dobro vseh ljudi. A dejstva žal nesporno govorijo drugače, kar priča tudi letošnji "redni letni javni projektni razpis za sofinanciranje programskih vsebin v letu 2024" (po domače: medijski razpis ministrstva za kulturo), kjer so si denar davkoplačevalcev (običajno med 2 do 3 milijone evrov), izvorno namenjenih pluralizaciji medijev, brezsramno* razdelili med seboj. Po "novih standardih" Svobode, ki jih - in to dokumentirano - definirajo politične, interesne, prijateljske in družinske povezave. To so nekatere podrobnosti:

Le Daj Sebi

- Veliki zmagovalec razpisa je medijsko-smetarski tajkun Martin Odlazek, ki trenutno obvladuje okoli 90 različnih medijev, od dnevnega časopisa do revij, portalov, radijskih postaj in televizij, ki jih "posoja" politiki. Tokrat je dobil skoraj 730

Zanimivo. 28. marca smo na Mateja Pirca, predsednika nadzornega sveta Mladinske knjige, na podlagi javno dostopnih poslovno-finančnih podatkov družbe in najnovejših dogajanj v tem državnem podjetju (prek Slovenskega državnega holdinga), ki sicer še niso prišla v javnost, naslovili nekaj novinarskih vprašanj:

- Ali ste seznanjeni z obtožbami o mobingu, ki naj bi ga izvajala predsednica uprave Simona Mele nad zaposlenimi?

- Koliko vodilnih in vodstvenih delavcev je zapustilo MK v času vodenja Simone Mele*1?

- Ali ste seznanjeni s protestnim pismom, ki so ga napisali uredniki v MK in želeli poslati tudi medijem? Če da, kako komentirate njihove navedbe?

- Kakšne so plače zaposlenih v trgovinah MK v primerjavi s plačami pri drugih "trgovcih"?

- Ali drži podatek, da MK posluje slabo, da ji tržni delež upada in kakšni so rezultati družbe v letu 2023?

- 4. aprila 2022 je MK sklenila donatorsko pogodbo z družbo Bauhaus. Čeprav je to informacija javnega značaja, MK na svoji spletni strani ni objavila

Po uradnih navedbah mariborske policijske uprave njihovi policisti že preiskujejo "afero porno ravnatelj iz Hajdine", pri tem pa "ostro zavračajo očitke", da policisti "zastrašujejo otroke in starše oziroma žrtve". Citiramo:

"V okviru varovanja pravic mladoletnih oseb in načela varovanja osebnih podatkov pojasnjujemo, da so aktivnosti policistov Policijske uprave Maribor v prvi vrsti usmerjene v zaščito mladoletnih oseb. Poudarjamo, da podrobnosti v zadevah, kjer gre za morebitno vpletenost mladoletnih oseb ter občutljive podatke, in bi lahko ob njihovem razkritju prišlo do ponovne viktimizacije žrtev, ne moremo razkrivati. Vsi predkazenski postopki so tajni, varovanje teh podatkov pa je varovano tudi s kazenskim zakonikom in jih ni dovoljeno razkrivati (287. člen KZ-1).

Ostro zavračamo vsakršne očitke na račun dela policistov in dinamike izvedenih ukrepov, predvsem pa navedbe, da smo z izvedbo policijskih nalog, ki so nam naložene v skladu z zakonskimi pooblastili, še dodatno izvajali p

Po naši včerajšnji izjemno odmevni objavi (Mala občina, toda afere filmskih razsežnosti: dvojno življenje ravnatelja Vidoviča in učiteljice Janje) se v Hajdini - kot kaže - odvija prava drama, četudi pristojni organi še vedno molčijo.

Oglasil sem nam je tudi eden od staršev otroka iz šole na Hajdini, ki med drugim pripoveduje takole: "Osnovna šola Hajdina se v javnosti pojavlja kot izjemno uspešna in s številnimi projekti nasičena osnovna šola, kar pa je le lupina gnilega jabolka. Vso zaposlovanje poznanstev, ki se je dogajalo takoj po zasedbi stolčka ravnatelja Mitje Vidoviča, smo spregledali. Molčali smo, ko so si posamezni učitelji (B. M. s T. A. G.) vneto in popolnoma neprimerno izkazovali ljubezen in naklonjenost na šolskih hodnikih med delovnim časom, in to vpričo otrok. Sprejeli smo plačilo za pregrešno drage plavalne tečaje, pri katerih razčlemba računa ni bila mogoča, prav tako ekstremno drage ekskurzije, na katerih so se,poleg učiteljev ter spremljevalcev pogosto pridružili še

Hajdina na Štajerskem resda sodi med najmanjše slovenske občine, vendar se tam, kot pravijo domačini, dogajajo afere "filmskih razsežnosti". Občino obvladuje župan Stanislav Glažar, ki prihaja iz "bazena hobotnice" nekdanjega ptujskega župana Šefana Čelana, je pa tudi podpredsednik Nogometne zveze Slovenije in član ožjega vodstva Olimpijskega komiteja Slovenije. Lokalni viri navajajo, da številni občinski posli potekajo netransparentno, da Glažar znotraj občinskega sveta praktično ne dopušča razprav, da naj bi nekaterim ljudem, ki mu stopijo na pot, celo grozil, češ, uničil jih bo, saj da ima povsod velik vpliv (kot podpredsednik NZS naj bi imel močne povezave tudi z družino Čeferin), dobro pa sodeluje tudi s farnim župniščem, ki naj bi ga pred volitvami tudi podpiralo.

No, med njegove varovance sodi tudi Mitja Vidovič, sporni ravnatelj Osnovne šole Hajdina, ki naj bi ga župan Glažar nastavil s "pritiski, grožnjami in zvezami na ministrstvu za šolstvo". In prav ravnatelj Vidovič ter nje