Dossier korupcija

12. marca, točno deset dni pred parlamentarnimi volitvami (minulo nedeljo), je Golobova vlada sprejela eno od najbolj enigmatičnih odločitev med svojo štiriletno vladavino. Sklep o pridružitvi tožbi Južnoafriške republike proti Izraelu na Meddržavnem sodišču v Haagu ni bil sprejet, čeprav je vlada prav na tej tožbi in podpori Palestincem, ob sozvočju in ploskanju levičarskih nevladnih organizacij (in hkratnem gojenju sovraštva proti Izraelu) gradila svojo zunanjo politiko, ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon pa je zaradi tega tudi ves čas potovala v Savdsko Arabijo, Oman in Jordanijo. Potem pa nenadoma takšna odločitev, in to v samem finišu predvolilne kampanje, ko naj bi se vlada s takšnim pridružitvenim sklepom celo glasno hvalila?! Sklep vlade je skrivnosten tudi zato, ker Robert Golob osebno, vlada, zlasti pa vladna stranka Levica nikoli niso natančno pojasnili, zakaj nenadoma takšna obratna odločitev, skrivajo pa tudi podatke o tem, kako so pri tej točki dnevnega reda posamez

Bila je sobota, 28. februarja. Sredi Črnomlja v Beli krajini so slovesno odprli nov Kulturni dom. Domačini pravijo, da bi se to lahko zgodilo že vsaj mesec prej, ker je bilo vse nared, toda Golobova vlada je hotela odprtje izkoristiti za predvolilno kampanjo. Nov kulturni dom je sicer slovesno odprla ministrica za kulturo in sookordinatorka Levice Asta Vrečko, ob črnomeljskem županu Andreju Kavšku.

Med številnimi povabljenci se je družila tudi zanimiva trojica. Dosedanji odgovorni urednik Dela in Slovenskih novic Bojan Budja, očitno vsepovsod prisotni predsednik uprave Darsa Andrej Ribič in nekdanji predsednik republike in samooklicani navadni upokojenec Milan Kučan. Pri čemer je bil slednji tam totalno politično aktiven. Hodil je od enega do drugega in jih glasno nagovarjal, naj volijo Svobodo, zato se je mnogim zdelo, četudi je šlo za Kučana, da s tem že kar preveč neokusno, neprijetno ali celo nekontrolirano teži. No, podobne scene s Kučanom naj bi se dogajale tudi na zadnjih dogodki

Prej bi se Robert Golob odločil za Mateja Arčona (ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu ter podpredsednika vlade), kot pa za Klemna Boštjančiča, pravijo nekateri viri - po našem včerajšnjem članku (vir: Boštjančič namesto Goloba, Golob namesto Marte Kos), ki odpira možnost sestave širše levo-desne koalicije. Saj Golob bolj zaupa Arčonu, da ga ne bi/bo izdal, kot pa - citiramo vire - temu "koruptivnemu agresivnežu" Boštjančiču.

Drugi viri sicer opozarjajo, da bi v teh novonastalih okoliščinah, kjer Golob in Svoboda nimajo več parlamentarne večine, kar tri dni po volitvah spoznavajo tudi večinski mediji, Boštjančič celo lahko "dobil bitko proti Golobu".

Pri Logarjevih Demokratih, kjer se - med drugim - širijo informacije, da bo Tadej Ostrc, predsednik sveta stranke in zobozdravnik, ki ga zanima predvsem funkcija ministra za zdravje, svoj poslanski mandat prepustil Anžetu Logarju, če Logarju poslanskega mandata morda ne prinesejo še neprešteti glasovi iz tujine (bo Logar poslanec ali

Dan po tem, ko je Robert Golob skupaj s prisiljeno nasmejano Tino Gaber okoli enajstih zvečer vendarle prišel v volilni štab Gibanja Svoboda ter začel igrati vlogo zmagovalca volitev, zdaj prihaja soočenje z realnostjo. Povedano drugače, "when numbers talk bullshit walks"!

Golob je na teh volitvah v primerjavi z letom 2022 izgubil okoli 17 odstotkov ali 130.000 volivcev in 11 poslancev, sedanja vlada ali levi politični pol pa je skupno, s Hanovimi Socialnimi demokrati in Levico (pri čemer je za Levico padla stranka Vesna), ujel reci in piši 40 poslanskih mandatov (oziroma dobrih 475.000 glasov), kar je daleč od možnosti oziroma nemogoče, da bi levica lahko znova sestavila levo vlado. Zato so se mnogi že v nedeljo zvečer spraševali, kaj sploh slavi Golob. Na drugi strani je desni pol dobil precej več volivcev kot na zadnjih volitvah (čez 511.000) in osvojil 43 poslanskih mandatov, pri čemer, ker še niso prešteti glasovi iz tujine, lahko Janez Janša celo še vedno postane tudi relativni zm

Včeraj smo doživeli in preživeli parlamentarne volitve, 10. po vrsti v samostojni Sloveniji, na katerih smo dobili točno to, kar smo izvolili, pri čemer je treba vedeti, da imajo volitve posledice. Pravih zmagovalcev te dramatične noči, ki uradno ni še niti končana, pravzaprav ni, razen Zorana Stevanovića in njegove Resnice ter delno NSi. Vsi drugi so namreč po svoje - volilni poraženci, vključno z našo državo, saj nas čaka - v najboljšem primeru - nestabilna vlada, če ne celo kmalu nove volitve.

Zmagovalci

- Zoran Stevanović in Resnica: stranka, ki je po teh volitvah jeziček na tehtnici pri sestavi nove vlade, vendar predvsem za desno sredino. Golob in levi pol namreč tudi z Resnico nimata minimalno potrebnih 46 glasov, ampak le 45. Resnica je sicer bolj - "programsko" - desna stranka, toda Stevanović v resnici velja za igralca Zorana Jankovića in srbskega lobija. Ampak saj za Jankovića (ki je včeraj zvečer na sedež Svobode prišel celo pred Golobom) in Goloba je na teh volitvah tudi šlo

Asta Vrečko, ministrica za kulturo in sokoordinatorka Levice, se z ministrske funkcije na Maistrovi 10 tudi poslavlja v svojem slogu. Kjer se službe in denar delijo aktivistom Levice in financira njihova rezervna politična vojska, češ, "kaj nam pa morejo".

Tako je - do včeraj - skoraj vse člane svojega kabineta brez najmanjšega sramu ali odgovornosti za javni denar prerazporedila na varna delovna mesta znotraj ministrstva za nedoločen čas ali pač na različne vodilne funkcije po slovenski kulturniški krajini in celo v Trstu. Mediji o tem seveda ne poročajo:

- Kim Komljanec so zaposlili na Direktoratu za ustvarjalnost, kjer bo v Sektorju za umetnost skrbela za uprizoritvene umetnosti.

- Dejan Štamfelj, sicer nekdanji "neodvisni" novinar RTV, odhaja na Direktorat za medije, kjer postaja vodja razvida medijev.

- Marko Sraka, za katerega menda nihče ni vedel, kaj je ta štiri leta počel v njenem kabinetu, razen tega, da so uradniki in uradnice MK lahko spremljali, kako se je v tem času vidno zre

Novinar Peter Jančič je med včerajšnjo odlično debato na Uri resnice med drugim opozoril na naslednje: ponedeljkovo tiskovno konferenco na "temo Black Cube" pod vodstvom Nike Kovač je v resnici organiziral ožji krog Roberta Goloba oziroma njegov kabinet. Oni - Golobovi - so tudi poskrbeli, da so tja prišli praktično vsi mediji.

A hkrati, takšne so informacije avtorja teh vrstic, naj bi Golob na skrivaj (beri: tajno) "lobiral" za nekakšno prekinitev predvajanja razvpitih posnetkov na spletni strani anti-corruption2026. To nalogo naj bi od Goloba dobil njegov državni sekretar za nacionalno varnost Vojko Volk. Kje in pri kom naj bi lobiral Volk, ni znano, lahko samo ugibamo, gre pa najverjetneje za njegove povezave in kontakte med zahodnimi obveščevalnimi službami.

Najnovejše sklice sekretariata Sveta za nacionalno varnost, kar se je začelo že ob primeru Aleksandra Repića alias Nepridiprava, pa naj bi Golob - tako naši viri - zlorabljal za neposredne in recimo tudi bolj diskretne pritiske n

Včeraj medijsko na polno lansirana nedokazana pripoved, da naj bi zasebna izraelska obveščevalna agencija Black Cube v sodelovanju z Janševo SDS organizirala in objavila tajne posnetke pogovorov z nekdanjo pravosodno ministrico Dominiko Švarc Pipan, znano odvetnico Nino Zidar (Klemenčič), dolgoletnim tesnim Golobovim sodelavcem in donedavnega predsednikom uprave Gen energije Dejanom Paravanom ter širši slovenski javnosti neznanim Tomislavom Vukmanovićem, bivšim izvršnim direktorjem Gen-I v Zagrebu, ki neženirano pripovedujejo o korupciji slovenske leve elite, obveznih 10-odstotnih provizijah ljubljanskega župana Zorana Jankovića in skritem načrtu Roberta Goloba, da privatizira državno podjetje Gen-I, ni namenjena zgolj ustvarjanju navideznih pogojev za morebitno razveljavitev nedeljskih volitev (prek ustavnega sodišča?!), če na njih zmaga desnica, pod izgovorom, da je šlo za nezakonito predvolilno vmešavanje iz tujine po tako imenovanem romunskem scenariju, ampak tudi temu, da se odvrn

Spomnimo: Joc Pečečnik je bil konec januarja zaradi nekritične javne podpore Robertu Golobu prisiljen odstopiti z vplivne funkcije predsednika SBC (Kluba slovenskih podjetnikov), nekaj dni kasneje pa je - napol osramočen in užaljen - odpotoval na eksotične Maldive.

Toda pozor, kot ni bila nepričakovana njegova takratna podpora Golobu, nekateri, ki nismo naivni, med njimi tudi avtor teh vrstic, smo jo celo napovedovali, ampak načrtna oziroma načrtovana, tako spet ni naključna tudi njegova "pravočasna" vrnitev na sceno nekaj dni pred volitvami (22. marca). Pečečnika so tako rekoč vpoklicali zaradi potreb Golobove kampanje. Vrnil se je ves zagorel od sonca, vendar kot svojevrstni Golobov podjetniški "janičar", če ne celo kot "stavkokaz", imel pa je dve glavni nalogi, moral je oddelati svoje.

Prva naloga. Ker so se, gre sicer za potrjeno informacijo, poslovni krogi interno dogovorili, da bodo nedavno Golobovo vabilo za poseben pogovor s "predstavniki slovenskega gospodarstva", instinktivno v

Dosedanje objave famoznih tajnih posnetkov pogovorov z nekdanjo ministrico za pravosodje Dominiko Švarc Pipan in ljubljansko odvetnico Nino Zidar (Klemenčič), sicer tudi bivšo soprogo predsednika Komisije za preprečevanje korupcije in nekdanjega pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča, imajo - poleg nespornega dejstva, da gre za eno največjih afer zadnjih let slovenske tranzicije in samostojne Slovenije nasploh - tudi svojevrstno vzgojno, poučno, zabavno in nevarno plat.

Prvič, ljudje lahko praktično vidijo, kje, kako in kam izginja tri in pol milijarde evrov, ki pri nas v Sloveniji, po uradnih podatkih Evropskega parlamenta, vsako leto izpuhtijo zaradi korupcije. Seveda ne izpuhtijo ali izginejo neznano kam, ampak ta denar konkretni ljudje pobašejo v svoje žepe.

Drugič, po odzivih medijev in politike je možno povsem natančno locirati, kdo in zakaj znotraj politike in medijev brani korupcijo razkrinkanih "naših" in kdo so tisti ljudje, ki si na vrhu prehranjevalne verige najbolj in brezo