Dossier korupcija

"Sem Maja Tomašević, okrožna sodnica, ki bom sodila v tej zadevi" ... S temi ali takšnimi besedami, k jih na ljubljanskih sodiščih ne moreš doživeti, se je na Okrožnem sodišču v Kopru začel kazenski postopek v tožbi notornega piranskega podjetnika in lokalnega politika Vejsila Hota proti Bojanu Požarju. Sicer je sišati, da naj bi bila večina sodnic ali sodnikov na Obali (oz. v Slovenski Istri) "blizu" Hotove stranke SD, pri čemer se dotična sodnica - naključno ali ne - piše isto kot zagrebški župan iz hrvaške trde levice Tomislav Tomašević, vendar - po včerajšnjih dveh urah obravnave - nimam občutka, da to lahko usodno vplivalo na potek procesa ter končno sodbo, za katere sva z odvetnikom Francijem Matozom logično prepričana, da mora biti oprostilna.

Je pa že zdaj jasno, da bo šlo za enega večjih in medijsko bolj odmevnih sodnih procesov v letošnjem in zagotovo tudi v prihodnjem letu. Ne le zaradi neposredno vpletenih akterjev, začenši z Vejsilom in Meiro Hot, poslanko, vodjo poslanske

Ko je bil nekdanji premier Miro Cerar ml. le še zunanji minister v komični vladi Marjana Šarca, mu je tedanji vodja njegovega kabineta Stojan Pelko (sicer dolgoletni tesni in vdani sopotnik Gregorja Golobiča, ki je med vladavino Roberta Goloba najprej postal programski direktor EPK Nova Gorica & Gorica, potem so mu zagotovili javnosektorsko službo direktorja ljubljanske Kinoteke, njegova aktualna žena Špela Španzel pa je - pri ministrici Asti Vrečko iz Levice - postala generalna direktorica Direktorata za kulturno dediščino na ministrstvu za kulturo) intelektualno priliznjeno, z izbranimi besedami, kot Pelko to zna in obvlada, prišepetoval, kako je on - Cerar - vrhunski material za predsednika države iz levega bloka. Toda tranzicijska levica, beri: Milan Kučan, se je odločila drugače, izbrali so še bolj noro ambiciozno, povsem brezkompromisno in tajkunskofinančno preskrbljeno Natašo Pirc Musar. Ko je Cerarju propadel tudi njegov zadnji kadrovsko-politični gambit, da med covidom in tret

Jutri, v torek, ob 8. uri in 45 minut, se na Okrožnem sodišču v Kopru (soba 152) začenja kazenski postopek zoper Bojana Požarja, na podlagi kazenske tožbe, ki jo je vložil Vejsil Hot, neformalno vodilni član razvpite obalne družine Hot, avtorju teh vrstic pa očitajo, da je z objavo članka z naslovom "Piran - Pirano: nekoč je vladala SD, danes hara družina Hot", objavljenega 16. januarja 2025, storil famozno kaznivo dejanje žaljive obdolžitve.

Članek sicer podrobno opisuje stanje znotraj stranke SD v Piranu ter nekatere druge okoliščine, povezane s poslovanjem, političnim delom in tudi nasilništvom družine Hot. Prvi narok, sodila bo okrožno sodnica Maja Tomaševič, bi se moral opraviti že 25. novembra lani, vendar je bil tik pred zdajci odpovedan, uradno zaradi drugih obveznosti odvetnika Blaža Kovačiča Mlinarja, zastopnika Vejsila Hota.

Umik tožbe, v zameno pa medijski mir?

V resnici pa gre za tako imenovano SLAPP ali zastraševalno strateško tožbo, s katero želi družina Hot utišati novinar

Prva epizoda pompozno napovedane oddaje Debate z Bergantom, ki ima celo svoj logotip (DB - minulo nedeljo, 25. januarja, ob 20.55, na 1. programu TV Slovenija, z dramatičnim naslovom Preživetje v ponorelem svetu), se je sprevrgla - kar zadeva gledanost pa tudi vsebino, zreducirano na tipično dolgočasnost Igorja E. Berganta - v fiasko. Po doslej pridobljenih podatkih agencije AGB je Bergant začel z gledanostjo 3,1 (odstotni rejting), kar je bil očitno pridobljeni rejting prej končane dokumentarne serije o Elizabeth Taylor, med gledalci pa so bili tudi firbci in tisti, ki smo si oddajo pogledali iz poklicne radovednosti, končal pa na številki 1,5 odstotka*, kar pomeni, da mu je med oddajo pobegnila kar polovica gledalcev. Kar je za nedeljski prime time seveda več kot izrecna katastrofa.

Povedano drugače: "When numbers talk, bullshit walks".

A ta fiasko ni posebno presenečenje. Bergant namreč že na Odmevih ni znal soočati gostov z različnimi mnenji (kar je bilo ob njegovi oddaji napovedano

Triler ali agonija Kolesarske zveze Slovenije se - pred današnjo volilno skupščino, ob 16. uri v ljubljanskem hotelu Mons (Four Points by Sheraton) - še kar nadaljuje. Približno štiri ure po objavi našega včerajšnjega članka ("Če/ko jutri pade Marđonović, se bo novi predsednik kolesarjev ukvarjal samo z revizijami, kriminalisti, tožbami in sodišči") je - v slogu saj ni res, pa je - na KZS prišlo elektronsko pismo Ivana Šmona, protikandidata Pavlu Marđonoviću za funkcijo predsednika zveze, da umika svojo kandidaturo.

Pismo, kjer Šmon pojasnuje svojo odločitev, objavljamo v celoti:

From: Ivan Šmon

Sent: Friday, January 30, 2026 10:54 AM

To: 'kzs@kolesarska-zveza.si'

Subject: Izjava o umiku kandidature za predsednika Kolesarske zveze Slovenije

Spoštovane predstavnice in predstavniki Kolesarske zveze Slovenije,
spoštovane predstavnice in predstavniki klubov,

s tem sporočilom vas obveščam, da umikam svojo kandidaturo za predsednika Kolesarske zveze Slovenije.

Odločitev ni bila lahka in ni bila sprej

Dramatična napoved iz naslova, "če/ko danes pade notorni Pavel Marđonović, se bo novi predsednik kolesarjev ukvarjal samo z revizijami, kriminalisti, tožbami in sodišči", še kako drži. Z dodatkom: in to proti vsem, od Olimpijskega komiteja Slovenije do Kolesarske zveze Slovenije, fiktivni računi v takšnih zneskih, ki vodijo tudi do vlade oziroma pristojnega ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, namreč niso več hec, kot pravi eden od akterjev najnovejšega dogajanja na KZS.

Preteklo dogajanje na KZS tako dobiva nove potrditvene razsežnosti, stanje pred jutrišnjo volilno skupščino (ob 16. uri v ljubljanskem hotelu Mons - Four Points by Sheraton) pa postaja podobno športno-poslovnemu, delno, glede na vse vpletene, pa tudi političnemu trilerju.

Po naših številnih dokumentiranih razkritjih, ki so - novembra in decembra lani - do golega slekle Marđonovića in kot cunami stresle KZS, danes ekskluzivno objavljamo tudi tako imenovano "Pojasnilo" dveh članov nadzornega odbora zveze Blaža Ha

Milan Kučan ne samo da ve, česar javnost ne ve, on je tudi tisti, ki na polno diktira ali vsaj poskuša diktirati predvolilno dinamiko znotraj levice, ker "ankete ne kažejo dobro" (menda v najboljšem primeru za levi blok - 46 glasov za desnico), premiki na tem delu politične scene pa dobivajo že skorajda epske razsežnosti:

- Zoran Stevanović je praktično že out. Po objavi nekaterih sodnih dokumentov in razkritju, da je bil pravnomočno obsojen in je moral zapustiti policijo, kar pomeni, da je lider Resnice doslej zavestno lagal, se je tudi sam precej izgubil, nanj pa zdaj spuščajo še "nevladnika" Jašo Jenulla. Ki se na neformalni rang lestvici domala fanatične in primitivne ulične popadljvosti sicer uvršča za stopnjo nižje od Nike Kovač.

- Socialni demokrati se pri novem poskusu predvolilne fuzije s Prerodom, tokrat je Matjaža Hana klical Vladimir Prebilič, javno in zakulisno pa za to znova navija Kučan (za katerega številni sogovorniki z levice avtorju teh vrstic pripovedujejo, da je res

Andrej Ribič, trenutno predsednik uprave Darsa, svojo poslovno kariero direktorja državnih podjetij dolguje izključno politiki. Predsednik uprave Elektra Ljubljana je postal kot soustanovitelj Golobičevega Zaresa, šef Darsa pa kot vodja volilnega štaba Golobovega Gibanja Svoboda, to so pač gola dejstva. Na sceni ga sicer poznajo tudi kot obsedenega z raznoraznimi zarotami, kot tipa, ki naokoli preveč govori, a tudi ne za najbolj brihtnega, kar - ne nazadnje - pristno dokazujejo njegovi javni, zlasti televizijski nastopi.

Kljub temu je njegove izjave včasih treba jemati zelo resno. Tako je za revijo Mladina, kjer je imel veliki intervju, ki je bil najverjetneje tudi plačan prek oglasov Darsa, priznal, pa niti ni treba brati med vrsticami, da je kot predsednik uprave Darsa (pazite, Ribič o tem govori v prvi osebi ednine) najel, naročil in plačal, beri: financiral z državnim denarjem, podjetje za tako rekoč zasledovanje - dobesedno v slogu Udbe, kot tukaj pojasnjuje Igor Omerza - portala P

Nekateri kadrovski načrti po vsem sodeč odhajajoče vladne garniture mejijo že na - njihove - "zadnje prevare". Kot je denimo primer upokojenega Senada Jušića, nezakonito nastavljenega nekdanjega generalnega direktorja policije, kasneje sicer - izključno po zaslugi specializirane državne tožilke Mateje Gončin - tudi kazensko ovadenega, ki zdaj čaka na odločitev ljubljanskega okrožnega sodišča glede zahteve specializiranega državnega tožilstva za sodno preiskavo.

Po naših informacijah bi namreč radi Jušića - v slogu profitpartizanstva pod krinko samodanijanša - na hitro lansirali za vodjo korporacijske (oziroma pristaniške) varnosti v državno podjetje Luka Koper, ki ga neposredno obvladuje Golobovo Gibanje Svoboda, sedanji vodja varnosti Dimitrij Lokovšek pa bi se dogovorno in elegantno upokojil.

Mimogrede, tudi Lokovška, bivšega specialca, vojaškega častnika in prej direktorja varnostne službe v novogoriškem Hitu, je nastavila Svoboda.

Prevara pa zato, ker - tako naši viri - zelo dobro ved

Praktično vse, kar smo na tem portalu pred dnevi (12. januarja) obelodanili v odmevnem članku z naslovom "Še največ je imel od tega frizer v New Yorku", na temo slovenskega predsedovanja Varnostnemu svetu Združenih narodov, je zdaj tudi uradno potrjeno, četudi seveda zavito v specifičen uradniški jezik. Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve namreč na naša vprašanja odgovarja takole:

22 milijonov evrov

- Koliko je stala kampanja za izvolitev in samo članstvo v VS?

Evidentiranje stroškov v povezavi s projektom nestalnega članstva Republike Slovenije v Varnostnem svetu OZN še poteka. Končni podatki bodo znani po zaključnem računu proračuna za leto 2026. Skupne stroške projekta v letih 2022-2025 ocenjujemo na okrog 22 milijonov evrov.

- Kakšne do bile finančne posledice odločitve o ustanovitvi dodatne posebne misije za VS, ki je delovala vzporedno s stalno misijo v ZN?

Delovanje slovenskih predstavnikov v New Yorku je bilo organizirano v okviru dveh ekip z namenom čim bolj učinkovite operat