Dossier korupcija

"Vrtoglava milijonska tožba", ki naj bi jo turško gradbeno podjetje Yapi Merkezi sprožilo zoper državo Slovenijo na mednarodnem sodišču, kjer naj bi - zaradi neenake obravnave in vmešavanja politike pri gradnji drugega tira - zahtevali 330 milijonov evrov (toliko namreč znaša skupna vsota njihovih zahtevkov)*1, je med vladajočo politiko, zlasti tistim delom, ki je neposredno povezan z gradbenimi posli ali gradbenimi karteli, če hočete, povzročila šok in posledično hudo paniko, Alenko Bratušek, ministrico za infrastrukturo, pa tako rekoč zabodla v srce.

Med drugim tudi zato, ker je napoved tožbe kakor nepričakovano na veliko zajadrala v medije, tudi večinske, ki jih oblvaduje levi blok, in ker so Turki neposredno vpletli in obtožili Jerneja Pavliča, dolgoletnega tesnega sodelavca Alenke Bratušek, ki med insajderji ne velja samo za njenega zaupnika in "torbičarja", ampak tudi za njeno "denarnico".

Vir: Dnevnik, 23. 1. 2026

No, Pavlič je zagotovo eden najbolj kompromitiranih političnih likov

Tokrat nekaj zanimivih informacij in govoric iz zakulisja predvolilne kampanje (ki se uradno sicer še sploh ni začela):

- Milan Kučan naj bi že pred tedni, menda je od tega mesec in pol, pri svojem dolgoletnem zaupniku Niku Tošu naročil posebno raziskavo javnega mnenja za interne potrebe, vendar z bistveno večjim vzorcem, šli naj bi na 1500 anketirancev. Rezultat pa, citiramo vire z levega bloka, "disaster za levi blok". No, če to drži, so nekatere živčne reakcije znotraj levega bloka bistveno bolj razumljive.

Do Kučana naj bi prišli tudi dve strateško in politično pomembni informaciji iz pravosodja. Da bo Zoran Janković v tako imenovani "zadevi kotlovnica" zagotovo obsojen in da bo še pred marčevskimi parlamentarnimi volitvami prišlo do uvedbe sodne preiskave zoper Roberta Goloba, seveda v zadevi Bobnar, kjer ga je Komisija za preprečevanje korupcije že "obsodila".

Zato naj bi Kučan, zaradi reševanja vojaka Goloba, začel razmišljati o "žrtvovanju Jankovića", kar pa naj bi privedlo do spo

... in Andrej Verhovnik Markošek, na eni od njegovih redkih fotografij (vir: Facebook)

Ob Aniki Vrabec Božič (Urad za preprečevanje pranja denarja) in Saši Renko (Ministrstvo za pravosodje RS) se je brez vednosti širše javnosti zgodila še ena pomenljiva kadrovska rošada, ki jo naši viri povezujejo s prihajajočimi parlamentarnimi volitvami in zelo verjetno zamenjavo vladne garniture.

Zelo potihoma, brez najmanjšega pompa, je namreč službo zamenjal tudi Andrej Verhovnik Markošek, vodja sektorja za splošne zadeve znotraj Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij (URSIKS), sicer pa bolj znan kot tisti predsednik uradniškega sveta in famozne natečajne komisije tega sveta, ki je - spomnimo - odločilno požegnal razvpito imenovanje Senada Jušića za generalnega direktorja policije, čeprav slednji za to imenovanje ni imel zakonsko predpisanih pogojev.

No, Jušić je, kot je znano, moral kasneje zaradi tega odstopiti, zdaj se je - zaradi znane ovadbe specializirane državne tožilke Mateje Gončin - znašel

Podobno kot se je skoraj tri leta pred iztekom mandata umaknila Anika Vrabec Božič, zdaj že bivša direktorica Urada za preprečevanje pranja denarja, se tik pred marčevskimi parlamentarnimi volitvami preventivno umika oziroma "beži" še ena pomembna operativka, prav tako brez obraza (oziroma brez javno dostopnih fotografij), navajena na delovanje iz ozadja. Gre za famozno Sašo Renko, sicer izjemno nepriljubljeno generalno sekretarko na ministrstvu za pravosodje (MP), zato zdaj zaposleni na ministrstvu ploskajo njenemu odhodu, nova "nepolitična" služba pa jo - tako naši viri - čaka na Pravni fakulteti v Ljubljani, kjer postaja tajnica fakultete.

Na pravosodno ministrstvo je prišla - po aferi Litijska - skupaj z Andrejo Katič, po nalogu predsednika vlade in Svobode Roberta Goloba, iz vladne službe za zakonodajo, njena glavna naloga pa naj bi bila poskrbeti za to, da afera Litijska ne bi obremenila ministra za finance ter podpredsednika vlade in Svobode Klemna Boštjančiča.

In zanimivo, tudi o

24. decembra 2025, ko so se ljudje že predajali miru božične noči, je Golobova vlada na dopisni seji razrešila direktorico Urada za preprečevanje pranja denarja (UPPD) Aniko Vrabec Božič, na njeno mesto pa kot vršilca dolžnosti direktorja začasno postavila enega od zaposlenih na Uradu, javnosti tudi povsem neznanega uslužbenca Jureta Palko. Čeprav je šlo za menjavo na vrhu izjemno pomembnega državnega organa, se nihče od medijev ni vprašal, zakaj in kam gre nenadoma razrešena Anika Vrabec Božič, širša javnost pa zanjo itak ni vedela. Toda tisti, ki so Aniko Vrabec Božič lansirali na vrh Urada, jo imajo za svojo operativko in stojijo za njo, so točno vedeli, kaj se dogaja, prav tako ona sama. Namreč, sploh ni prvič, da je takšen manever izvedla, to je, se preventivno umaknila tik pred parlamentarnimi volitvami.

Ko so se bližale volitve aprila leta 2022, je Anika Vrabec Božič, takrat zaposlena kot uslužbenka UPPD, potrkala na vrata tedanjega direktorja Urada Damjana Žuglja in mu povedala,

Objavljamo - po svoje kar srhljivo - pismo, ki ga je avtorju teh vrstic posredoval eden od zaposlenih na Darsu in ki se javno, iz razumljivih razlogov, ne želi poimensko razkriti ter posledično izpostaviti, toda njegovo pisanje, glede na pomen državne družbe Dars, politično nastavljenega vodstva in kadrovanja, ki med drugim - po navedbah avtorja pisma - močno vpliva tudi na avtocestni kaos, je vsekakor izjemno zanimivo za javnost. Objavljamo ga v celoti in delno uredniško redigiranega.

"Spoštovani novinar Bojan Požar,

res, da je ob vsem političnem dogajanju, ki trese Slovenijo te dni, sneg, ki je predprejšnji torek znova presenetil Dars, že skoraj lanski sneg, a bi vam vseeno radi posredovali nekaj informacij o trenutnem dogajanju na Darsu, ki zadevajo vzdrževanja avtocest. S predlogom, da še vi dodatno novinarsko raziščete zadevo in razsvetlite javnost, kakšne so lahko posledice nestrokovnega zaposlovanja v državnih družbah.

Glede na popolno odpoved delovanja Darsa v zvezi z (pričakovani

Se spomnite "afere Marđonović", ki je novembra lani dodobra stresla Slovenijo, potem ko smo na tem portalu ekskluzivno razkrili, da Pavel Marđonović, sicer direktor podjetja Holcim (bolj znanega kot Lafarge), nezakonito drži funkcijo predsednika Kolesarske zveze Slovenije, saj mu je mandat v resnici potekel že pred meseci (vir: Neverjetni Marđonović: eklatantne kršitve statuta, celo znak Kolesarske zveze je prilagodil svojemu imenu. A zdaj je panika.).

No, zdaj - sicer bolj počasi, a vendarle - se bliža razplet. Na skupščini KZS, sklicani za 31. januar, ob 16. uri v ljubljanskem hotelu Mons (Four Points by Sheraton Ljubljana), bo namreč za predsednika kolesarske zveze - poleg notornega Marđonovića - kandidiral tudi Ivo Šmon, predsednik uprave državnega podjetja Elektro Gorenjska. Pri čemer naši viri pravijo, da Marđonovića ćaka volilni poraz, ker izvoljen bo Šmon.

Medtem naj bi se namreč zgodilo tudi naslednje:

- Cestni kolesarji naj bi grozili s peticijo, da če predsednik KZS ostane Marđ

Danes dopoldne bi moral v studiu portala Info360.si posneti aktualno oddajo oz. podkast Ura resnice, za nocojšnjo premiero ob dvajseti uri, vendar tega žal ne bom mogel. Ne zato, ker ne bi želel, hotel ali zbolel, ampak zato, ker mi je to preprečilo vabilo na sodno obravnavo, ki jo je za točno za takrat, ko - na podlagi letnega načrta produkcije - snemamo omenjeno oddajo, sklicala ljubljanska okrajna sodnica Maja Šuštar.

Pri čemer je dotična sodnica zelo dobro vedela, da Uro resnice snemamo vsak torek in petek dopoldne, saj sem jo na to izrecno opozoril že na startu tega sodnega postopka ter hkrati vljudno prosil, naj sodnih narokov ne sklicuje ob tem času. Vem pa tudi, da sodišče neodložljive delovne obveznosti praviloma upošteva.

Kljub temu je sodnica Maja Šuštar današnji narok sklicala ravno na ta dan, še več, praktično točno ob snemalnih urah (ob 10.30). Kot začarano, kot zanalašč. Kmalu po tem, ko sem vabilo prejel, sem seveda prosil za prestavitev naroka. Sodnici sem poslal nasledn

Če je skupna kandidatna lista tako imenovanega desnega trojčka, Nove Slovenije, Fokusa in Slovenske ljudske stranke, neuradno tako rekoč sestavljena, potencialne volivce desne sredine in vse druge, seveda, čaka vsaj dvoje velikih presenečenj.

Lotrič

Za poslanca ne bo kandidiral podjetnik Marko Lotrič, predsednik Fokusa in državnega sveta, ker naj bi želel funkcijo predsednika državnega sveta speljati do konca mandata, ki se mu izteče konec prihodnjega leta (2027). Ozadje te - po svoje nenavadne odločitve, saj gre vendarle za predsednika stranke, ki je imenu stranke celo dodal svoje ime - pa je bolj verjetno ta, da je znotraj 3. (gorenjske) volilne enote (Kranj) izvolitev boljkone zajamčena samo dosedanjemu poslancu NSi Janezu Žaklju (v državnem zboru med drugim vodi Knovs), ki ga Lotrič, tudi če bi kandidiral v domačih Železnikih, na ravni celotne volilne enote skoraj zagotovo ne bi mogel premagati. Da to utegne biti težava, smo na tem portalu sicer poročali že pred časom.

Povedano drugač

Hej, dobri ljudje, tole je res vredno medijske pozornosti. Gre sicer za majhno ter - ob vseh poplavah velikih in predvolilnih afer - navidezno nepomembno ali obrobno zadevico, v resnici pa vidimo tipičen pojavni primer produkta tako imenovanega "golobizma", značilnega za sedanje oblastno kadrovanje, češ, saj nam nič ne morejo. Namreč, 6. januarja Inštitut za novejšo zgodovino objavi javni razpis za delovno mesto direktorja in kot pogoj - ne boste verjeli, reci in piši - postavi znanje slovaškega jezika?!

Ja, prav ste prebrali - slovaškega!

Vir: Careerjet

Mogoče napaka, toda slovenski zgodovinar Igor Grdina (zaposlen na ZRC SAZU) pravi, da ne. In pojasni, za kaj bi lahko šlo. Ker med slovenskimi zgodovinarji sta - samo - dva, ki obvladata slovaški jezik. Eden je Tonček Kregar, trenutno direktor celjskega Muzeja novejše zgodovine, politično pozicioniran blizu stranke SD, sicer pa član glasbene skupine MI2, drugi pa čisto slučajno aktualni državni sekretar na ministrstvu za visoko šolstvo, z