Dossier korupcija

Potem ko je Damir Črnčec med božičnimi prazniki na sporni način postal pomočnik oziroma svetovalec predsednika uprave Slovenskega državnega holdinga (Žige Debeljaka), pristojen za korporacijsko varnost, nekaj tednov tednov kasneje (februarja letos) pa prevzel Telekomovo hčerinsko družbo TS Media in portal Siol (z nastavitvijo Rolanda Žela za direktorja), čemur je sledila zamenjava odgovornega urednika Siola Mihaela Šuštaršiča (ki ga je sicer po zamenjavi oblasti leta 2022 nastavila tedanja generalna sekretarka Gibanja Svoboda Vesna Vuković in tako - pod Golobom - začela zlorabo Siola) s športnim novinarjem Jakom Lopatičem, se zlorabe tega državnega medija v politične namene in teptanje novinarstva le še stopnjujejo. Do pravzaprav neverjetnih razsežnosti. Ob vsem tem, kar Svoboda itak že počne na medijski sceni.

Vojaška piarovka jim piše članke

Črnčec in Žel sta Siolovo poročanje o Golobovi vladi in opoziciji organizirala dobesedno po vojaško, kar nas lahko spominja celo na vojaško cenzur

Medtem ko je afera Karigador, ki najbolj bremeni predsednika vlade in Svobode Roberta Goloba, skoraj povsem medijsko izpuhtela, jo pa sicer preiskuje Komisija za preprečevanje korupcije, se razkriva še druga, temna stran te afere. Gre za grdo, grobo in srhljivo zlorabo novinarstva, kar si je privoščil Igor Kršinar, novinar tednika Reporter, ki sodi v medijsko-smetarski imperij tajkuna Martina Odlazka.

Dokumenti in pričevanja, doslej dostopna avtorju teh vrstic (no, nekateri viri so tudi javno dostopni), namreč kažejo na to, da je Kršinar uporabil svoj novinarski status, vpliv in novinarsko infrastrukturo (službeni elektronski naslov tednika Reporter), da bi oziroma je prišel do denarja poslovneža Tomaža Subotiča. Seveda prek Jane Pleša, nekdanje Subotičeve žene, ki se je po ločitvi od Subotiča preselila h Kršinarju v Medvode, on pa je njej tudi javno, na facebooku, izkazal kakor svojo veliko ljubezen.

Kronski dokaz svojevrstnega izsiljevanja Tomaža Subotiča z motivom pridobiti denar je v

Slovenska tranzicija pozna številna "naključja", ki kažejo na neverjetno tesno in zvesto povezavo med pravosodjem in politiko, tudi mimo medijsko najbolj razvpitih primerov. Ko je - na primer - Milan Kučan januarja 2002 za Radio Slovenija javno obsodil Mermalov menedžerski odkup BTC, da je neetičen in škodljiv za podjetje, je višje sodišče v Ljubljani sledilo njegovim besedam ter s pravnomočno sodbo o ničnosti umika lastnih delnic potrdilo spornost menedžerskega prevzema BTC (vir: Stanislav Kovač za Finance). No, Kučana to ni oviralo, da Jožeta Mermala ne bi kasneje povabil med ustanovitelje Foruma 21 ter z njim počitnikoval na Peklenskih otokih in Hvaru.

Zato seveda ni nobeno naključje, da ob "presenetljivi" razveljavitvi oprostilne sodbe ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću in druščini v zadevi Stožice (kjer je županu sicer grozilo 7 let in 10 mesecev zapora) na višjem sodišču v Ljubljani na politični sceni krožita vsaj dve teoriji:

- Po eni naj bi šlo za generalno vajo (generalko) v

Za novinarje nikoli ni prijetno, če sami postanejo zgodba, čeprav vemo, da so tožbe in sodni postopki žal del medijskega posla. In to je ena takšnih zgodb.

Po skoraj šestih letih se je namreč včeraj na Okrožnem sodišču v Ljubljani vendarle končal kazenski postopek zoper avtorja teh vrstic, na podlagi zasebne kazenske tožbe, ki jo je vložil znani poslovnež Andrej Vizjak, ki po lastnih navedbah sicer že nekaj časa živi v Dubaju.

Tožba je bila vložena zaradi serije člankov, objavljenih julija in avgusta 2019, ko se je Vizjak, med vlado Marjana Šarca, menda po nasvetu razvpitega ljubljanskega odvetnika Mira Senice, ki naj bi zanj takrat tudi zakulisno lobiral, nenadoma potegoval za člana nadzornega sveta Telekoma Slovenije, in to z ambicijo, da po izvolitvi postane tudi predsednik NS.

Vizjak je na sodišču potožil, da so mu eksplicitno Požarjevi inkriminirani članki preprečili njegov vzpon na vrh državnega Telekoma, samo ti članki in nič drugega, to naj bi mu - tako je na sodišču izpovedal Viz

Čeprav se dogajanje po nedeljskem referendumu na javni sceni odvija v znamenju boja za interpretacijo izida ter napovedane interpelacije zoper ministrico za kulturo in koordinatorko Levice Asto Vrečko, ki so jo vložili pri Toninovi Novi Sloveniji in Logarjevih Demokratih (to naj bi bili tako imenovani "followerji alias sledilci, ki bi se po bitki, ki so jo bojevali drugi, lenobno popeljali do svojega cilja" - prosto po komentarju Petru Gregorčiču), se v resnici zares dogaja v zakulisju tranzicijske levice:

- Tam je po objavi končnega izida nedeljskega referenduma nad Robertom Golobom (citiramo vire) "zavladalo besnilo", vsi so - bili - "paf"*.

Mimogrede, premier Golob se je po referendumu, potem ko se je v nedeljo, v spremstvu Tine Gaber in varnostnikov, demonstrativno sprehajal po blejski promenadi in s harmonikarji pel ponarodelo "mi se mamo radi" (zanj, tako zapisi na družbenih omrežjih, sicer ni bilo velikega zanimanja), dobesedno skril in potuhnil, umazano delo pojasnjevanja referen

Prisilni odstop mariborskega podžupana Sama Petra Medveda je v resnici največji ulov Komisije za preprečevanje korupcije v zadnjem času, kjer se - pod sedanjo vladno koalicijo in sestavo parlamenta - že pregovorno plašno, počasi in brezvoljno lotevajo preiskave malo višjih, kaj šele najvišjih politikov, na primer predsednika vlade in Gibanja Svoboda Roberta Goloba. Res pa je, da je Golobova administracija s "plačno reformo javnega sektorja" predsedniku KPK Robertu Šumiju zvišala plačo za kar 76 odstotkov.

Župan Saša Arsenovič je Medvedov odstop hočeš nočeš moral sprejeti, čeprav silno nerad, ob tem pa govoril celo takšne neumnosti, da je ta koruptivni politik nujen za "razvojni preboj" mesta Maribor in po možnosti še cele Štajerske?! Toda po odločbi Šumijeve komisije praktično ni bilo več izhoda, politična kariera Sama Petra Medveda, med drugim tudi prvega znanega slovenskega politika, ki se je - za osvežitev spomina - ob začetku epidemije covida-19 okužil na takrat že precej neodgovorn

Spletni portal Info360.si že dva meseca izčrpno poroča o neverjetni sagi javnega razpisa za projekt razširitve avtoceste pri Lukovici (na štajerski vpadnici v Ljubljano, iz dvopasovnice v tropasovnico), težkega 98 milijonov evrov, ki ga Dars pod vodstvom predsednika uprave Andreja Ribiča namerava - očitno - na vsak način dodeliti podjetju CGP Novo mesto, ki je v lasti znanega poslovneža Darija Južne oziroma zakoncev Južna.

Nazadnje je Državna revizijska komisija (DKOM) ta razpis razveljavila, na predlog neizbranega ponudnika Mapri Proasfalt (celotna saga na tej povezavi), toda Ribič želi posel, tako je vsaj uradno napovedano, še vedno oziroma na vsak način dati Južni. Ker lahko, ker Svoboda (Ribič je namreč, spomnimo, nekdanji vodja volilnega štaba Golobovega Gibanja Svoboda), pri čemer bo, če do tega res pride, šlo za evidentno in zavestno kršitev zakona, zgolj zato, da bi milijone evrov dobil Ribičev prijatelj s Kornatov, ki je praktično tudi že Darsov hišni izvajalec gradbenih del. O

Si je evropski poslanec Vladimir Prebilič premislil, da bo šel na prihodnje parlamentarne volitve, se je res ustrašil očitno napovedanih napadov Roberta Goloba, ali ta politik res preveč cinca? Vse to je zadnje čase - med drugim - slišati na politični sceni, o tem smo debatirali tudi v zadnji Uri resnice (7. maja).

No, viri blizu Prebiliča pravijo takole:

- Ne, ni si premislil, sicer pa tudi še nikoli ni izrecno rekel, da bo na volitve zanesljivo šel, bo pa svojo odločitev zagotovo vlekel do zadnjega, dokler se bo le dalo.

- So pa nervozni vsi drugi, malo tudi ljudje okoli njega, saj bi radi, da se Prebilič že dokončno odloči. Prav tako naj ne bi bilo res, da je nad Prebiličevim "cincanjem" obupal nekdanji evropski poslanec (LMŠ in Svobode) Klemen Grošelj, ki zdaj nekako figurira kot "Prebiličev kandidat" za novega obrambnega ministra.

- Jasno je, pravijo naši viri blizu Prebiliča, da bodo Golobovi naredili vse, da Prebiliča onemogočijo, predvsem z mediji, toda hkrati opozarjajo, da leva s

"Današnji zapis je odličen posnetek stanja v Sloveniji." Tako je avtorju teh vrstic po objavi včerajšnjega članka o stanju na sedežu Slovenskega državnega holdinga (tukaj), ki upravlja s preostalimi 12 milijardami državnega premoženja, sporočil eden od srednje znanih direktorjev državnih podjetij in nadzornikov podobnih družb.

Čeprav - resnici na ljubo - čisto vse, kar smo objavili, le ni bilo čisto točno. Pri zapisu o plači Žige Debeljaka, predsednika uprave SDH, se nam je namreč prikradel lapsus, da se mu bodo prihodki po famozni Golobovi "plačni reformi javnega sektorja" povečali za 76 odstotkov, tako kot - denimo - Robertu Šumiju, predsedniku Komisije za preprečevanje korupcije. Drži pa, da mesečni prihodki Debeljaka in člana uprave Janeza Tomšiča znašajo okoli 18 tisoč evrov.

Novinarji in mediji, ko poročajo o njunih plačah, namreč radi pozabljajo, da poleg njunih rednih plač, ki znašajo - za vsakega posebej seveda - skoraj 13 tisoč evrov mesečno (bruto), pokasirata vsak posebej še

Potem ko je Žiga Debeljak, predsednik uprave Slovenskega državnega holdinga, na eno od svojih okroglih miz oziroma posvetov (natančneje 11. marca v ljubljanskem Austria Trend Hotelu), na temo dobrih praks upravljanja s strateškimi kadri kot posebno gostjo in razpravljalko povabil nekdanjo razvpito ministrico Svobode (za javno upravo) Sanjo Ajanović Hovnik, odstopljeno zaradi korupcije, zdaj zaposleno v Slovenskih železnicah, kamor je bila boljkone politično nastavljena, na poslovni sceni kroži šala, da bo na enem od prihodnjih Debeljakovih "strokovnih srečanj" kmalu predavala tudi Dominika Švarc Pipan, bivša Golobova in SD-jevska pravosodna ministrica, ki jo je odnesla afera Litijska, in to na temo dobrih praks upravljanja z nepremičninami.

Eksperti in ekspertke

Toda omenjena šala ni tako daleč od resnice. SDH pod vodstvom Debeljaka namreč 20. maja v hotelu Rikli na Bledu pripravlja veliki posvet o korporativni varnosti, med glavnimi govorci pa notorni Damir Črnčec, nazadnje državni sekr