petek, 25.november.2011 - 17:03
Katarina Kresal se počuti, kot da ji je Goran Klemenčič zarinil nož v hrbet
Katarina Kresal je imela Gorana Klemenčiča za prijatelja, zato jo je dejanje Komisije za preprečevanje korupcije močno šokiralo.
Katarina Kresal je pred leti prišla v politiko kot čista novinka tako v politiki kot v javnosti. Kot mlada, lepa in uspešna ženska se je prikupila številnim ljudem v Republiki Sloveniji in prevzela vlogo rešiteljice stranke LDS. Slovela je kot NLP, nedolžna, lepa in pametna, kot neka čisto nova oseba, neomadeževana in z uspešno kariero.
V Sloveniji je žal tako, da družba v Sloveniji v svoji mediokriteti ne tolerira izstopanja. Če kdo začne izstopati, se vzpostavi mehanizem, da se ga spodnese. Tega sicer ni doživela le Katarina Kresal, temveč tudi drugi ljudje, tako v politiki, kot drugod. Katarina Kresal je začela še posebej izstopati, ko je zaradi političnih uspehov začela dobivati tudi različne titule, recimo Slovenka leta, Politični obraz leta in podobno. To je še bolj vzbudilo zavist.
Katarini Kresal so mnogi zamerili tudi rešitev vprašanja izbrisanih. Mnogi so se namreč hranili s to temo, kar zadeva politični angažma in pridobivanje volilnih glasov.
Dodatno jo je bremenilo dejstvo, da je bila notranja ministrica in vsa dejanja policije so se gledala skozi prizmo dejstva, da je notranja ministrica Katarina Kresal. Ker je bila odločna pri preganjanju nepravilnosti, je pridobila veliko sovražnikov. Postala je osovražena v določenih krogih. Po aferi bulmastifi, ki je svojo prelomnico doživela 2.2.2010, ko so podivjani psi usmrtili svojega lastnika, znanega zdravnika Saša Baričeviča, so nasprotniki dobili municijo za delovanje proti njej. Dobila je tudi številne vzdevke, ki presegajo mejo dobrega okusa.
Napadana ni bila le ona, temveč tudi njen življenjski sopotnik, znani odvetnik Miro Senica.
Posamezne politične silnice so gledale, kako čim bolj omadeževati njeno ime. Tako so celo zasledovali in snemali njeno vozilo in ustvarili videoposnetek drvenja po avtocesti.
Zvrstilo se je še nekaj afer. Od teh je najbolj znana afera NPU.
Ravno afera NPU pa je bila za Katarino Kresal tudi usodna. In sicer v povezavi z Goranom Klemenčičem.
In tu prihajamo do dela, ki smo ga navedli že v naslovu.
Goran Klemenčič je bil prej tesni sodelavec Katarine Kresal. Bil je njena desna roka na Ministrstvu za notranje zadeve. Skupaj sta reševala predvsem vprašanje izbrisanih. Goran Klemenčič naj bi se s Katarino Kresal že na začetku dogovoril, da bo bil njen pomočnik le dve leti. Tako je tudi bilo. Nato je po poteku mandata Dragu Kosu postal direktor Komisije za preprečevanje korupcije.
V času, ko je deloval s Katarino Kresal, sta z notranjo ministrico resnično delovala kot tandem. Katarina Kresal ga je imela za prijatelja, na katerega se lahko zanese, kateremu lahko zaupa.
A prijateljstvo verjetno ni bilo obojestransko. Ko je Goran Klemenčič zapustil Katarino Kresal, so se njune poti močno razšle.
Ker je Katarino Kresal zelo poznal, je vedel o njej veliko, morda je poznal tudi njene slabosti. Pravi prijatelji kljub temu ne izdajo svojih prijateljev.
A ravno protikorupcijska komisija, katere vodstvo je prevzel ravno Goran Klemenčič, je zadala dokončni udarec notranji ministrici.
Malo pred tem je Računsko sodišče Republike Slovenije, katerega vodi Igor Šoltes, katerega tudi povezujejo s Katarino Kresal (oziroma stranko LDS) pri najemu stavbe za NPU podalo negativno mnenje. Malo zatem, praktično dan, dva za tem, pa je dokončni udarec Katarini Kresal povzročila ravno protikorupcijska komisija, ki je našla znake korupcije pri pogodbi o najemu stavbe za NPU.
Če je ob negativnem poročilu Računskega sodišča, ki je zahtevalo popravljalne ukrepe, Katarina Kresal še lahko upala na rešitev, pa je udarec protikorupcijske komisije te upe dokončno razbil.
Katarina Kresal je odstopila, saj da spoštuje državne inštitucije, a je podala tožbo na sodišče, v katerem ugovarja mnenju komisije. Sodišče je o poteku postopka še ni obvestilo.
Je pa Katarina Kresal v nedavnem intervjuju rekla, da jo je dejanje Gorana Klemenčiča šokiralo, saj da ga je imela za prijatelja. Očitno Katarina Kresal meni, da ji je Goran Klemenčič zaril nož v hrbet.
Ob rezultatih javnomnenjskih raziskav, ki so do LDS-a zelo neizprosne, je ta njen občutek verjetno še večji.
Ponavadi lahko nekdanji prijatelji ljudem prizadenejo še največ škode, saj čim več, ko nekomu zaupaš, bolj ranljiv si do te osebe. Če se kdaj prijateljstvo skrha, lahko prijatelj, če ta to prijateljstvo izda, zada še največjo škodo, ker osebo pozna bolj kot drugi.
Če se je to zgodilo tudi v primeru Gorana Klemenčiča in Katarine Kresal, je takšna situacija obžalovanja vredna.
Sicer je profesionalnost pomembna, a vseeno je pomemben tudi človeški dejavnik. Prijateljstvo je pomembno – in naravno. Izdaja prijateljstva pa je nekaj, kar se dojema kot zelo zavržno dejanje. Čeprav lahko nekdo izpade zelo profesionalno, če ukrepa v primeru lastnega prijatelja, češ kako na njega prijateljstvo ne vpliva, je to s človeškega vidika precej brezvestno dejanje.
Sicer ne rečemo, da se je to zgodilo v opisanem primeru, a očitno je do določene zamere prišlo. Pa tudi do občutka izdanosti.
No. Sicer naj bi se Goran Klemenčič izločil iz odločanja iz primera NPU, ravno zato, ker je bil nekdanji državni sekretar na notranjem ministrstvu v času, ko so se domnevne nepravilnosti dogajale, a kljub temu je percepcija še vedno takšna, da je bil Katarini Kresal zaboden nož v hrbet, ki je njej in njeni stranki močno škodoval.
Za konec še zanimiva informacija. Soproga Gorana Klemenčiča je znana Janševa odvetnica Nina Zidar Klemenčič.
Finance: Kako je šef protikorupcijske komisije šokiral Kresalovo
Značke prispevka: komisija za preprečevanje korupcije, lds, parlamentarne volitve 2011
Komentarji
Odgovorite
Tweeti medijev
PIŠKOTKI
Pišite nam
Katastrofa od članka! Dejstvo, da sta prijatelja bi torej po vašem mnenju moralo omogočati Kresalovi da še naprej krši zakone? ker pa je predsednik protikorupcijske komisije njen prijatelj bi moral spregledati kršitve zakonov in biti soudeležen v kaznivih dejanjih? ker to bi tudi bil če bi zadevo poznal in proti njej ne ukrepal. Bi bilo dobro, če bi si avtor članka prebral zakon, ki določa pristojnosti protikorupcijski komisije. Ne verjamem, da bo notri zasledil določbo, ki določa, da protikorupcijska komisija prijateljem svojih članov omogoča nemoten potek korupcije.
Nič nismo rekli, da Komisija za preprečevanje korupcije ne bi smela obravnavati prijateljev članov komisije.
Prav tako je zelo neprimerno govoriti o soudeleženosti v kaznivih dejanjih in omogočanju, da Katarina Kresal še naprej krši zakonodajo, kot da bi sedaj počela same nepravilnosti.
Komisija za preprečevanje korupcije je pač podala svoje načelno mnenjek, ki je vodilo k prostovoljnemu odstopu Katarine Kresal s funkcije notranje ministrice. Mnenja o njeni vlogi so pač deljena.
Katarina Kresal ni bila nobena silna kršiteljica zakonov. NPU je stavba, ki je bila izbrana na javnem razpisu.
Problem stavbe je zgolj v tem, da so nekateri izpostavili domnevno prijateljstvo Katarine Kresal in Mira Senice z Igorjem Pogačarjem.
Če bi bila ista stavba v lastništvu nekoga drugega, bi bilo pa vse v redu.
V primeru NPU-ja gre za interpretacijo.
Tadej Marinič pri svojem skrajno subjektivnem mnenju izhaja iz predpostavke, kot da je Katarina Kresal visoko skorumpirana in kriminalna oseba, ki jo je bilo potrebno ustaviti. To je začinil z bizarnim poukom nam, da nikjer ne piše, da bi se morala komisija izločiti iz reševanja, če v njej nastopajo prijatelji. To je lari fari pouk.
Kot je pa znano, se je Goran Klemenčič izločil iz reševanja tega primera.
Če smo iskreni, tudi Katarina Kresal naj ne bi sodelovala pri javnem razpisu, ki je pripeljal do izbire stavbe na Dimičevi.
Nekateri na vse načine želijo primer najema stavbe za NPU na Dimičevi prikazati kot nek silni primer korupcije, v katerega je vpletena Katarina Kresal. Sami pa nismo popolnoma prepričani, da je dobro, da se Katarino Kresal tako zelo napada glede tega najema.
Če je pa Tadej Marinič tako zelo zagovorniški do ukrepov protikorupcijske komisije zoper Katarino Kresal, pa bi bilo dobro, da je takšen tudi v drugih primerih.
V Sloveniji je polno primerov kriminala in korupcije, ki se pometajo pod preprogo. To počnejo celo inšpekcijske službe in tiste službe, ki bi morale skrbeti za zakonitost, pa jo načrtno pometajo pod preprogo.
V Sloveniji je toliko svinjarij, ki se pometajo pod preprogo s strani skorumpiranih javnih uslužbencev, tako da je takšno zagovarjanje enega primera, v katerem pa še ni dokazano, da bi prišlo do neke silne korupcije, popolnoma zavržno.
Se je mogoče kdo vprašal, da pa je lokacija na Dimičevi zelo dobra lokacija in ni nikakor lokacija, ki bi bila zbrana kar tako, brez veze, brez ustreznih pogojev?
Tega se pa ni vprašal nihče ali pa zelo redki.
Vsi so videli zgolj neko domnevno vez med Katarino Kresal in Igorjem Pogačarjem, za katero se pa še ne ve, ali je res bila tako močna in ali je imela kakšno težo pri izbiri NPU-ja.
Če ima kdo te informacije, naj jih potem objavi.
Komisija za preprečevanje korupcije je po našem mnenju verodostojna komisija, ki stremi k pošteni obravnavi zadev in verjamemo, da takšno mnenje nekje v sebi ima tudi Katarina Kresal, tako da sami niti pod razno nismo proti tej inštituciji, kljub kritičnem članku, ki smo ga napisali zgoraj.
Obstajajo pa inštitiucije, ki pa dejansko prikrivajo nepravilnosti, ki kljub temu, da so obveščene o laganju pristojnih ljudi pri odgovorih na očitke o nepravilnostih, ne ukrepajo. Tam pa res gre za prvovrstni kriminal.
Vprašajmo se, koliko je takšnih primerov v Republiki Sloveniji.
Afera NPU je imela svoje konsekvence in zato so ljudje upravičeni do komentarjev, kakršnihkoli že. Mi smo pač podali naše mnenje.
Dejstvo je, da je bila Katarina Kresal v redu notranja ministrica in je zagotovo v državi veliko drugih ljudi, ki pa so dejansko pokvarjenci in kriminalci, ki si zaslužijo pregon, pa se njihove nepravilnosti na veliko prikrivajo. Tisti primeri so dosti bolj pereči od primera NPU. In tistih primerov ta nepravna država ne razrešuje.
Zadeve lahko obrnemo tudi drugače. Če so se lotili Katarine Kresal, bi se lahko še koga drugega, pa se ne bodo, ker tam pa je korupcija, tiste vezi.
Še nekaj. Sami smo predlagali, da bi se pogodba glede najema stavbe za NPU spremenila na način, da bi država odkupovala samo stavbo, žal do takšnega reprograma pogodbe ni prišlo.
To je edino, kar sami obžalujemo v tem primeru najema stavbe. Nikakor pa ne obžalujemo same lokacije, ker je izjemna.
Če pa smo že pri prijateljstvih in povezavah, lahko povemo, da je vlada Janeza Janše k sebi ponovno povabila Boruta Petka, ki je veljal za enega večjih kadrovikov Janševe vlade. Po nekaterih informacijah naj bi ga postavila na mesto, kjer ne bo potreboval prijavljati lobističnih stikov z njim.
Komisija za preprečevanje korupcije naj se loti tega primera in pozove vlado, naj oseba, sicer mlada, ki pa velja za eno pomembnejših oseb pri kadrovanju v slovenski vladi in še pri marsičem drugem, prijavlja vse stike z drugimi.
Naj bo primer NPU vodilo tudi za druge morebitne posle in stvari, kjer prijateljske in klientelistične vezi niso zaželene.
Naj bo afera NPU (visoki) standard integritete.