sreda, 21.december.2011 - 21:34
Gregor Virant in Karl Erjavec ustavila petelinjenje Pozitivne Slovenije in Socialnih demokratov
Kjer se prepirata dva, Virant dobiček ima
Slovenska politika je ponovno pokazala na svoje velike pomanjkljivosti.
Sicer je že kazalo, da bo Borut Pahor postal novi predsednik Državnega zbora Republike Slovenije, saj je užival precej široko podporo poslancev, dodatno pa je bilo za pričakovati, da bo Pozitivna Slovenija Pahorju vendarle prepustila mesto Predsednika državnega zbora Republike Slovenije, kar je sicer v zgodovini Slovenije normalno (da mesto predsednika parlamenta pripade drugi največji koalicijski stranki), pa se je spet zapletlo.
Pozitivna Slovenija je trmasto vztrajala pri svoji kandidatki Maši Kociper, druge stranke razen Pozitivne Slovenije so podpirale Boruta Pahorja, SDS je bila stranka, ki se je vzdržala glasovanja na glasovanjih med Pahorjem in Kociprovo.
Kociprova je dobila v obeh glasovanjih le 28 glasov, Borut Pahor pa po 31 glasov. Pri tretjem glasovanju je Pahor (kot je njemu že v navadi) popustil in je potem SD podprla Jankovića, a takrat so bile druge stranke že tako jezne zaradi petelinjenja med dvema levima strankama, da so si rekle, pojdite se solit, ko se ne morete dogovoriti, mi bomo predlagale Gregorja Viranta. Na idejo o novem kandidatu sta namreč prišla Gregor Virant in Karl Erjavec (ki v parlamentu sedita skupaj), ki jima je prekipelo zaradi obnašanja SD in PS. Pritrdili sta mu tudi SLS in NSI. Gregor Virant je dobil tudi podporo stranke SDS in zasluženo postal novi, po njegovih besedah zgolj začasni predsednik Državnega zbora Republike Slovenije.
Očitno bi lahko rekli, da sta si stranki Pozitivna Slovenija in SD naredili medvedjo uslugo s svojim petelinjenjem.
Očitno se stranki premalo zavedata, da imata skupaj le 38 glasov, zato si ne moreta privoščiti tako brezskrbnega poigravanja (po domače povedano prese.avanja) z drugimi poslanci.
Končni rezultat je streznitev tako za Pozitivno Slovenijo kot SD, da nihče ne podpira tovrstnih petelinjih bojev med njima.
Če bi Pozitivna Slovenija podprla Boruta Pahorja že na začetku, se to ne bi zgodilo. Po svoje je čisto pravilno, da je prišlo do tega.
Sicer je Gregor Virant povedal, da njegova poteza ne prejudicira ničesar, niti vladne koalicije, a vendarle je pokazala, da se morajo stranke, predvsem Pozitivna Slovenija in SD, začeti obnašati bolj resno, ne pa zganjati političnega cirkusa.
Naj podamo še prizor boja dveh petelinov. Borut Pahor in Zoran Janković bi lahko vedela, da ljudem s svojim obnašanjem dajeta takšen vtis.
Dvoboj dveh petelinov
Sicer se je Pozitivna Slovenija počutila užaljeno zaradi manevra Viranta, vendar naj se zaveda. Če bi že v prvo podprla Boruta Pahorja, bi ta bil sedaj že izvoljen. Kociprova očitno ni imela zadostne podpore v parlamentu. Pahor je imel večjo. Očitno pa je imel Gregor Virant še največjo.
Še nekaj. Nekateri so začeli napadati Viranta, češ da je odletel nazaj v svoje prejšnje gnezdo. To ne drži. Virant je podprl Boruta Pahorja in če bi ga podprla tudi Pozitivna Slovenija, bi bile sedaj stvari rešene. Šele po kolobociji, ki jo je izvedla levica, so druge stranke podvomile v resnost dveh največjih domnevnih strank koalicije. To se je jim je zazdelo otročje. Šele takrat so se odločile, da dajo priložnost novi osebi, Gregorju Virantu.
Glede tega smo mnenja, da je Pozitivna Slovenija naredila strateško napako, stranka SD je pa pokazala, da so njena stališča popolnoma nekonsistentna. Tako lahkotno popuščanje dokazuje šibkost te stranke.
Kljub vsemu pa ima Janković še vedno možnost sestaviti koalicijo, vendar očitno bo moral delovati drugače. V prvi vrsti se bosta morali dogovoriti stranki Pozitivna Slovenija in SD. Nekateri analitiki sicer pravijo, da so takšni zunanji boji na levici nekaj običajnega, da je to normalno za levico. Morda se to zdi levim politikom normalno, vendar na splošno se te stvari zdijo ljudem neumne in pa ustvarjajo vtis, da gre za totalno razmajane odnose med strankami. Zaradi podobnih stvari je razpadla že prejšnja vladna koalicija.
Naj povemo, da smo razočarani nad obnašanjem dveh glavnih strank prihodnje še vedno možne koalicije. V Sloveniji so na političnem prizorišču očitno res možne spremembe čez noč.
Kar zadeva izvolitev Gregorja Viranta, pa mu čestitamo in smo veseli, da je dobil podporo. Pozitivna Slovenija ima še vedno možnost sestaviti koalicijo, vendar zavedati se mora, da ima 28 poslancev, 10 jih ima Pahorjeva SD, Virant, Desus in SLS, če bodo šle vse v koalicijo, pa imajo skupaj 20 glasov in zaledje preostalih dveh strank v parlamentu (SDS in NSI). Zato je potreben večji konsenz.
Za Pahorja pa ne vemo, kaj se gre. Če nekdo ne misli resno pri kandidaturi, potem naj je raje ne podaja kandidature že na prvem mestu. Njegov odstop od kandidature smo sami dojeli zelo negativno.
Še vedno pa menimo, da so stranke zamudile priložnost dobrega začetka sodelovanja.
Pri vsem tem se je še najbolj pozitivno (modro) izkazal Gregor Virant, ki je povedal, da bo njegov položaj na mestu predsednika državnega zbora le do trenutka, ko se sklene vladna koalicija. Gregor Virant je torej ta manever izpeljal zato, da omogoči, da se zadeve spet postavijo v pravo pot. Takšnih igric, ki jih uprizarja levica, pa roko na srce, več noben ne potrebuje, niti ne prebavlja, zato menimo, da bi lahko v Pozitivni Sloveniji in SD prenehali s prijemi, ki so bolj značilni za neke druge, že preživete čase.
Sami sicer še vedno podpiramo možnost in bi želeli, da koalicijo sestavi levica, ampak vzeti se bo morala v roke. To, kar kaže sedaj, je ena totalna razglašenost, ki ljudem daje misliti, ali so stranke levice sploh sposobne medsebojnega sodelovanja ali pa so sposobne zgolj zdraharstva, ki so ga nekateri tako radi pripisovali Janezu Janši.
Skrajen čas je, da se ljudje stvari začnejo lotevati resno brez iskanja političnega prestiža.
Kakor stvari sedaj kažejo, bodo očitno odnosi v koaliciji, če bo ta leva, zastrupljeni še preden bo ta začela delovati. Upamo, da si nihče na levici tega ne želi.
Levica se ne zaveda, kako zelo slabo podobo kaže v javnosti s takšnimi kregi. Če misli, da je to normalno, pa tega drugi ljudje ne mislijo ali pa ne poznajo te višje matematike, vključno z nami.
Še vedno velja. Če bi Janković podprl Pahorja, bi imel sedaj dosti manj težav in bi bile zadeve za levico trenutno veliko bolj urejene. Pahor je imel precejšnjo podporo v parlamentu, dokler ta ni bila zapravljena zaradi nepotrebnega dvoboja med Pozitivno Slovenjo in SD.
Značke prispevka: parlamentarne volitve 2011, sestavljanje vladne koalicije
Komentarji
Odgovorite
Tweeti medijev
PIŠKOTKI
Pišite nam
RTV Slovenija. Virant predsednik DZ-ja, Novakova in Presečnik podpredsednika
Naj dodamo, da v parlamentu poleg že znane razumnosti Državljanske liste Gregorja Viranta, na katero se je naslonil tudi Desus, in tudi umirjenosti SLS-a, kot zelo konstruktivna stranka preseneča tudi NSI. Manjše stranke so res pokazale še največjo mero državnotvornosti. Na srečo je Virantu, ki res vzbuja pri ljudeh veliko zaupanje, pri njegovem predlogu pritrdila tudi SDS.
Manjše stranke (brez SD) so očitno izoblikovale neko močno jedro, zbrano okoli Gregorja Viranta. In mislimo, da je prav tako, tudi če vse stranke ne bodo koalicija ali opozicija. Tu je moč zaznati veliko povezovalno vlogo Gregorja Viranta. Tesno sodelovanje (pri večini stvari) DLGV, Desus, SLS in NSI bi bilo za te stranke dobro tudi v nadaljevanju (tudi če ne bi bile vse v koaliciji ali vse v opoziciji). Tudi SD bi lahko bil v tem neformalnem klubu, a pri SD-ju je problem v tem, da je nekako pripopan na Pozitivno Slovenijo, tako da bi lahko v tem neformalnem klubu pomenil nek vir nestabilnosti. Pa da ne bo pomote. To ni mišljeno kot kritika SD-ja (niti kot kritika Pozitivne Slovenije), ampak kot naše zaznavanje stanja, SD namreč še sam ne ve, kaj bi naredil, ali je samostojna stranka, ali dolgoročno cilja na povezovanje s Pozitivno Slovenijo. Ravno zato je vprašanje, ali bi se lahko v celoti prepustil povezovalnemu elementu v neformalni klub strank okoli Gregorja Viranta, ki jih ne glede na politični predznak veže zmernost in konstruktivnost. S tega stališča smo omenili, da bi lahko bila SD v tem klubu vir nestabilnosti.
SD bo pač morala resno redefinirati svoj status in se potem dokončno odločiti, kaj si želi, potem pa pri tem tudi vztrajati, ne pa menjavati mnenja na dnevni bazi. To je naše dobronamerno opozorilo stranki.
Ampak v tem dodatku želimo pohvaliti predvsem NSI. Ta stranka, ki so jo mnogi risali v slabši podobi, se je izkazala za zelo konstruktivno. Čestitke. Stranka nas je resnično zelo pozitivno presenetila že od samega konca volitev s svojo izjemno konstruktivnostjo. Očitno bi bilo za to stranko dobro, da se izogiba ideološko nabitim temam, ki vplivajo na negativno percepcijo te stranke v širši javnosti.
Še eno stvar bi želeli povedati. Vrvež pri sestavi koalicije je nekaj normalnega in gre za splošno folkloro v demokraciji, vendar ne more se zlorabljati koalicijskega boja (boja za sestavo koalicije, kjer vsakdo želi iztržiti čim več) tudi pri tako proceduralnih stvareh, kot je to imenovanje predsednika Državnega zbora Republike Slovenije.
To je neresno. To, kar se je uprizorilo na ustanovni seji, bi sodilo v čas pred glasovanjem, takrat to ne bi bilo nič nenavadnega, v času glasovanja pa bi morale stvari biti že bolj ali manj dorečene.
In tu je zadeve zelo modro presekal Gregor Virant, ki je povedal, da bo on predsednik državnega zbora dokler ne pride do koalicijske pogodbe, kjer bodo zadeve bolj dorečene. In to je tudi prav.
Očitno v tej novi koaliciji manjkajo še dodatna pogajanja, ker ni še nič izpogajanega.
Sami smo sicer menili, da bo Borut Pahor predsednik Državnega zbora Republike Slovenije, kar bi bilo zelo dobro tudi zanj, vendar je očitno popustil kandidatki, ki je uživala zgolj podporo lastne stranke (pa nimamo nič proti Kociprovi, niti proti PS, ampak Kociprova je očitno neznanka, zaradi česar so ljudje glede nje negotovi, tudi pri zagovorih s strani poslanskih kolegov njene stranke je bilo zaznati, kot da je njena edina (oziroma največja) referenca to, da je ženska, to pa ni čisto nobena referenca, to je ena debilna floskula, ki jo tako radi uporabljajo predvsem v EU (sploh kakšne feministične in kvazičlovekoljubne organizacije), spol pač ni pomemben). To pa ni zadostna podpora. Njena stranka ima le 28 poslancev in ne večine, kot je to primer v recimo ljubljanskem mestnem svetu. Tega v PS še ne dojemajo najbolje. Pahor je imel večjo podporo, vseh drugih strank, pa tudi do določene mere podporo SDS-a, ki pa se je vzdržal glasovanja. Zato je bilo vztrajanje pri Kociprovi neresno, za nas je bil pa neresen tudi umik kandidata Boruta Pahorja, ki je užival večjo podporo kot Kociprova. Že to je bil dokaz ene velike razglašenosti in je zato prav to, da je Gregor Virant to presekal in tudi to, da je SDS dala svoje glasove podpore za takšno “presekanje” tega neprimernega dogajanja, ki ga je uprizarjala levica in to v času in na kraju, kjer tega ne bi smela početi.