Dossier korupcija

Medtem ko je dobršen del Slovenije še vedno presenečen, če ne celo šokiran nad odločitvijo slovenjgraške okrožne državne tožllke Natalije Pogorevc Mlakar, ki je zavrgla kazensko ovadbo Urške Pijovnik in celjskih kriminalistov zoper nekdanjega vidnega politika Socialnih demokratov Janija Prednika, zaradi sumov storitve kaznivih dejanj družinskega nasilja, tudi iz procesnih razlogov, češ, "prepozna" prijava oškodovanke, ob javnem začudenju mnogih pravnikov, celo specialistov za kazensko pravo, in glasnem molku znanih slovenskih ženskih aktivistk, med njimi tudi Nike Kovač, ki se jim v resnici očitno fučka za nasilje nad ženskami, če nasilnež prihaja iz prave politične opcije ter velja za "prvorazrednega", Prednik pa se nastavlja medijskim in drugim žarometom, saj naj bi bil kakor "opran vseh očitkov" in skupaj s političnimi frendi, kot je - očitno - župan Raven na Koroškem, obiskuje svojega dedka, na tem portalu - ekskluzivno - objavljamo vseh 19 strani tožilske dokumentacije oziroma skl

Avtor teh vrstic je minule dni, po javni objavi dokumentov Sove o razvpitih posnetkih in prihodih uslužbencev ter sodelavcev izraelskega podjetja Black Cube v Sloveniji (31. marca), imel več različnih pogovorov z bivšimi in aktivnimi obveščevalci oziroma uradniki Sove, ki - razumljivo - želijo ostati neimenovani.

Kar je bil tudi pogoj za pogovore in na podlagi le-teh je nastal ta zapis:

- Ti dokumenti (oziroma ta dva), označeni kot "interno", so bili ustvarjeni (narejeni) z namenom, da pridejo v medije, v javnost, pod krinko dostopa do informacij javnega značaja. Velika večina dokumentov Sove ima namreč oznako "zaupno" ali "tajno" (z različnimi stopnjami), tile pa so namerno označeni le z oznako interno, zaradi možnosti javne objave, kar se je tudi zgodilo.

- Zaradi tega, ker so dokumenti Sove očitno načrtno prišli v javnost, znotraj Sove vlada tudi precejšnje nezadovoljstvo.

- Iz dokumentov tudi ni razvidno, zakaj se Sova sploh ukvarja z posnetki nekaterih slovenskih državljanov, ki nimaj

Se spomnite Francija Pavlina, širši javnosti manj znanega nekdanjega visokega policijskega uradnika, kasneje šefa korporativne varnosti na Petrolu, ki se je po zamenjavi Nade Drobne Popovič, takrat predsednice uprave Petrola, nenadoma zaposlil v kabinetu predsednika vlade Roberta Goloba (vir)?

No, če naj bi po izbruhu famozne vojne med Golobom in Petrolom taisti Pavlin sledil nekaterim članom Petrolovega vodstva, naj bi zdaj dobil še eno občutljivo nalogo. Viri pravijo, Golob naj bi mu ustno naročil, naj mu - na skrivaj, seveda - najde oziroma izbrska nekaj o Zoranu Stevanoviću, prvaku Resnice in novopečenem poslancu, s čimer bi lahko Stevanovića prisilili v levo koalicijo. Vsaj nekaj, česar mediji doslej o Stevanoviću še niso objavili.

Pavlin, pravijo, naj bi pri tem poskušal uporabiti tudi svoje stare zveze na "notranji kontroli" znotraj policije, da pride do kakšnih občutljivih podatkov o Stevanoviću, kar pa kasneje, če bi slučajno prišlo do kakšne preiskave, ne bi mogli dokazati. Ob

Ironija usode je hotela, da je Robert Golob, ki na domači politični sceni velja za "personalizirano laž", ravno 1. aprila, minulo sredo, na svetovni dan lažnivcev, ko je koalicijska pogajanja "začasno" zapustil Anže Logar (Demokrati), Jernej Vrtovec pa - na vseh televizijah - za prmejduš ponavljal, da njihov trojček NSi-SLS-Fokus Marka Lotriča z Golobovo Svobodo v vlado ne gredo, pri čemer Logar, Vrtovec in Zoran Stevanović (Resnica) gradijo tako imenovani tretji blok, spoznal, da mu vlade najverjetneje ne bo uspelo sestaviti. Vsaj "pošteno" in "zakonito", tako da smo zdaj realno bližje desni vladi. Zato se je njegov zakulisni poziv omrežjem in strukturam tranzicijske levice, spomnimo, zrihtajte mi vlado, kakršnokoli, manjšinsko, narodne enotnosti, levo-desno, vseeno, samo dajte mi jo in vse bo tako, kot je bilo, sprevrgel v zakulisni "šoping" dodatnih poslank ali poslancev, ki bi mu to - torej vlado - tudi zagotovili. Saj Golob, poleg Svobode, Socialnih demokratov in Levice, nujno pot

Razvpita obalna familija Hot - pod vodstvom Vejsila Hota, strica poslanke (SD) prejšnje in zdajšnje, sicer še neuradne sestave državnega zbora in "zbirateljice funkcij" Meire Hot - naj bi pred volitvami, tako naši viri, igrala zelo umazano igro. Da bi Meiri Hot znotraj volilne enote Postojna na vsak način zagotovili izvolitev, naj bi na piranskem volilnem območju na volišča spravili vse svoje ljudi, v Kopru, kjer so se najbolj bali prestopnika iz Levice Tadeja T. Vatovca, pa naj bi svojim "prepovedali" iti na volišča in glasovati za Socialne demokrate. Še prej pa naj bi naredili vse, da si je SD-jevski župan Ajdovščine Tadej Beočanin premislil glede svoje poslanske kandidature, ki jo je sicer napovedoval. On bi namreč izvolitev Meire Hot, ki so jo Hotovo tokrat, zaradi številnih okoliščin, tudi aktualnih kazenskih pregonov, nujno potrebovali, lahko celo usodno ogrozil. No, na koncu je v medije prišlo tudi precej obremenilno gradivo za zakonca Beočanin, Tadeja in Nives (vir: Žena ajdovs

Spomnimo: 20. januarja smo na tem portalu ekskluzivno poročali o "pobegu" Saše Renko, generalne sekretarke ministrstva za pravosodje, na ljubljansko Pravno fakulteto, pod varno zavetje dekana Mira Cerarja ml., kar se je potem tudi res zgodilo (vir: "Beži še ena operativka, brez obraza, navajena na delovanje iz ozadja. Zaposleni na njenem ministrstvu pa slavijo").

Mimogrede, čeprav Renkova med razvpitim nakupom stavbe na Litijski 51 sploh ni bila zaposlena na pravosodnem ministrstvu, jo je Darko Muženič, direktor Nacionalnega preiskovalnega urada, vključil v znano preiskavo kot "ključno pričo", menda zato, da bi zaščitila odstopljeno pravosodno ministrico Dominiko Švarc Pipan in finančnega ministra ter podpredsednika vlade in Svobode Klemna Boštjančiča.

No, Golobova vlada je pred dnevi, gre seveda za zadnje dni te vlade, razpisala več sto novih delovnih mest, namenjenih predvsem strankarskim kadrom in njihovim "pravočasnim" premestitvam na redna delovna razmerja znotraj javnega sektorja,

Prijava zoper Dominiko Švarc Pipan, poslana na Furs, (o tem smo poročali včeraj), očitno ni edina težava nekdanje ministrice za pravosodje, ki se je prostovoljno ujela v famozne posnetke, ki pričajo o sistemski korupciji v Sloveniji. Ovadena je namreč tudi na vrhovno državno tožilstvo in Komisijo za preprečevanje korupcije, vse tri ovadbe pa so delo civilne iniciative CI-ADSS.

Več o teh ovadbah si lahko preberete tukaj: https://ci-adss.si/?p=2527.

Je pa hkrati tudi slišati, da naj bi Dominika Švarc Pipan pri preiskavi teh prikritih posnetkov "sodelovala s policijo", karkoli naj bi že to pomenilo. Morda kot oškodovanka, morda kot tako imenovana skesanka.

No, kako slovenska policija preiskuje sume kaznivih dejanj neupravičenega slikovnega snemanja (138. člen KZ), ki se sicer ne preganjajo po uradni dolžnosti, ampak le na predlog oškodovanca, je pa sploh velika uganka, saj so bili vsi posnetki narejeni oz. posneti v tujini (Dunaj, Zagreb, London, nekaj resda tudi prek Zooma), kjer slovenska

Nekdanja pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan, sicer tudi ena od glavnih akterk famoznih predvolilnih posnetkov, se je znašla pod lupo Fursa zaradi suma neprijavljenih prihodkov iz tujine, o čemer je pravkar poročala tudi Nova24TV.

Toda zgodba je - od doslej objavljenih dejstev - vendarle nekoliko širša:

- Prijavo oziroma ovadbo, ki očitno, sodeč po pričujočem dokumentu davčne uprave, ni anonimna, naj bi prejel "specialni oddelek" na Generalnem finančnem uradu, ne pa, kar bi bilo bolj logično, Finančni urad Ljubljana.

Vir: Furs

Pri tem naši viri navajajo, da naj bi generalni direktor Fursa Peter Grum naročil, da se cel paket finančnih nadzorov prenese na generalni urad, menda zato, da so bolj pod nadzorom.

- Na omenjenem specialnem oddelku pa - od 8. septembra 2025 dalje - dela tudi, kot posebni preiskovalec, nekdanji "neodvisni novinar" Blaž Zgaga, do takrat zaposlen na ministrstvu za pravosodje, kot član kabineta Dominike Švarc Pipan.

- In kot je bralcem in bralkam tega portala že do

Za vse tiste, ki se morda še vedno resno čudijo, da se Robert Golob tako hvali s povolilnim programom AS (Ambiciozna Slovenija), za katerega se je pred dnevi izkazalo, da je spisan zgolj na dveh straneh, oziroma "dvostranskem pamfletu, ki ne dosega niti standardov oglasov za preparate za boljšo erekcijo pri moških," kot bi rekel Aljuš Pertinač, velja obuditi anekdoto iz daljnega leta 2000, za katero je avtor teh vrstic na žalost izvedel šele po objavi knjige Gospod Nateg in fenonem Robertina.

Ko je bil Golob državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, pri danes že pokojni Drnovškovi ministrici in kasneje veleposlanici Tei Petrin (LDS), naj bi mu, tako naši viri - slovenske hidroelektrarne za neko študijo plačale okoli 70 tisoč tedanjih nemških mark honorarja (viri sicer omenjalo številko 65 in 75 tisoč), njegova študija pa naj bi obsegala reci in piši vsega 7 tipkanih strani. Ko/ker naj bi nekatere to seveda začudilo, saj, zgolj sedem (7) strani za 70 jurjev, naj bi jim Golob nonša

12. marca, točno deset dni pred parlamentarnimi volitvami (minulo nedeljo), je Golobova vlada sprejela eno od najbolj enigmatičnih odločitev med svojo štiriletno vladavino. Sklep o pridružitvi tožbi Južnoafriške republike proti Izraelu na Meddržavnem sodišču v Haagu ni bil sprejet, čeprav je vlada prav na tej tožbi in podpori Palestincem, ob sozvočju in ploskanju levičarskih nevladnih organizacij (in hkratnem gojenju sovraštva proti Izraelu) gradila svojo zunanjo politiko, ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon pa je zaradi tega tudi ves čas potovala v Savdsko Arabijo, Oman in Jordanijo. Potem pa nenadoma takšna odločitev, in to v samem finišu predvolilne kampanje, ko naj bi se vlada s takšnim pridružitvenim sklepom celo glasno hvalila?! Sklep vlade je skrivnosten tudi zato, ker Robert Golob osebno, vlada, zlasti pa vladna stranka Levica nikoli niso natančno pojasnili, zakaj nenadoma takšna obratna odločitev, skrivajo pa tudi podatke o tem, kako so pri tej točki dnevnega reda posamez