Dossier korupcija

ponedeljek, 10.oktober.2011 - 13:08

Kako močna je totalitarna miselnost med slovenskimi desno usmerjenimi novinarji?

Ali je svoboda medijev v državi omejena z vplivom političnih strank in lobijev na medije?

Ali so desni novinarji v Republiki Sloveniji dejansko tisti, ki promovirajo totalitarne prijeme v slovenskem medijskem prostoru? V Sloveniji imamo dve novinarski združenji. Društvo novinarjev Slovenije (DNS), prvotno združenje vseh novinarjev, lahko bi se reklo, da tudi glavno. In pa Združenje novinarjev in publicistov (ZNP), katerega so ustanovili desni novinarji, ki DNS-u očita levičarstvo.

DNS

ZNP

Opazili smo, da določeni desničarski novinarji v državi izvajajo skrajno totalitarne prijeme, kar zadeva slovenski medijski prostor. V Sloveniji imamo prav absurdno situacijo, ko desničarski novinarji vseskozi bentijo zoper slovenski medijski prostor, češ kako zelo prolevo je usmerjen, obenem pa izvajajo naravnost totalitarne prijeme, s katerim nasilno desničijo slovenski medijski prostor skozi nastavljanje desničarskih pristašev, skozi klientelistično povezanost z desnimi političnimi strankami, kar je še posebej razvidno iz primera časopisne hiše Delo v času Janševe oblasti in pa javnega zavoda RTV Slovenija, kjer je bilo desničenje s strani nekaterih novinarjev, ki so zasedli mesta odgovornih urednikov, grozljivo.

Skorajda imamo občutek, da nekateri desni novinarji kot jastrebi prežijo na vsako priložnost, s katero bi želeli spodnesti druge medije, sploh tiste, ki so levo usmerjeni. Pri tem pa so sposobni celo zlorabiti slovenski pravni sistem s ciljem uničenja posameznih medijev.

Ravno zaradi takšne brutalnosti slovenske desne novinarske srenje, ki je zbrana okoli združenja novinarjev in publicistov ZNP, smo se odločili več pozornosti posvetiti desnemu totalitarizmu desničarskih novinarjev.

Prav sramotno je, da neka skupina novinarjev (tu ne mislimo na peticijo 571-ih novinarjev, ampak na desne novinarje) tudi v tujino nosi očitke o nekem nesvobodnem in skrajno levičarskem okolju za novinarje v Republiki Sloveniji, obenem pa ravno ta skupina, ko dobi to priložnost, izvaja totalni, skoraj trdokomunistični način ravnanja z mediji.

Gre torej za izjemno zlaganost določene skupine novinarjev, ki pod pretvezo, da se jim godi krivica, sami izvajajo brutalen poseg v pravice drugih medijev in novinarjev.

Naj povemo, da se niti najmanj ne čudimo peticiji 571-ih novinarjev, ki so zaprosili EU za pomoč zaradi pritiskov, ki jih je izvajal SDS-ov ustroj, v času, ko je SDS vladala (s trdo, skoraj komunistično) roko Sloveniji.

Kolikor smo opazili, gre za popolno izkrivljeno miselnost posameznih desnih novinarjev. Izkrivljeno v smislu. Če si našega mnenja (če podpiraš desnico), si dober novinar, če pa podpiraš levico, si pa slab novinar, katerega je potrebno onemogočiti. In to se je dogajalo v času Janševe vladavine, kar je rezultiralo s peticijo 571-ih novinarjev, ki jih je desna politična srenja, vključno z desničarskimi novinarji, malodane proglasila  za narodne izdajalce, ki sramotijo Republiko Slovenijo.

Tudi sami smo pred kratkim doživeli brutalen napad na našo stran s strani enega od desničarskih novinarjev (ki je (bil) zaposlen na RTV Slovenija), ki nam je grozil s pravnimi ukrepi, dasiravno na strani nismo naredili nič spornega z vidika zakonodaje, niti z vidika moralnih prestopkov. Dejansko smo bili napadeni zgolj zato, ker spremljamo dogajanje v zvezi z določenim seznamom v Sloveniji. Zaradi brutalnosti napada in zaradi dejstva, ker smo bili grdo okregani, smo se odločili, da prekinemo s spremljanjem tega primera, to smo sicer imeli namen storiti že prej (zadnji brutalen napad je bila samo kaplja čez rob), ko smo ugotovili, da nekateri zlorabljajo seznam za svoje nestrpne politične cilje (bolj konkretno, gre za homofobijo, katero sami močno obsojamo, ker je to praktično najhujša oblika nestrpnosti v Republiki Sloveniji, katero udejanjajo celo nekatere politične stranke), za nas pa spremljanje seznama nikakor ni bilo pomembno iz kakšnih nestrpnih vzgibov, ki jih sploh nimamo, ampak s socialnega vidika, kako nestrpnost vpliva na obnašanje ljudi, ki so žrtve te nestrpnosti, kako se med seboj ščitijo zaradi negativnega vzdušja (strahovlade) v družbi, čeprav je pa seznam opozarjal tudi na dvoličnost nekaterih ljudih, sploh dvoličnost ljudi iz desne politične srenje. Vendar so bili na seznamu tudi ljudje, ki so načelni, moralni in si zagotovo ne zaslužijo biti imenovani na seznamu. Skratka. To je v nas že prej sprožalo etične pomisleke.

No, za razliko od nas, pa desničarski novinarji očitno nimajo nobenih etičnih pomislekov glede svojih misli in svojega dela, ampak imajo v glavi zgolj črno belo miselnost. Če si za Janšo in desnico, si ok, si profesionalen, če si za levico in levo usmerjen, si smet, katero je potrebno pomesti, si del kontinuitete 20 let na 45 let podlage, ki jo je potrebno zatreti. Torej. Ti ljudje očitajo totalitarizem drugim, sami so pa tisti, ki so nosilci totalitarne miselnosti v državi, le da ima ta desni predznak.

RTV Slovenija, ki ima pod svojim okriljem kar zajetno število desnih novinarjev, ki so tam pridobili vpliv še iz časa Janševe oblasti, in ki vodi odkrito kampanjo v podporo slovenski desnici, kar je razvidno iz poročanja tega javnega, a politično močno prodesnega, zavoda, je pred časom celo napisala en članek, kjer je spet napadla medijski prostor v državi, češ da v Sloveniji vladajo levo usmerjeni mediji. Če ga podamo:

RTV Slovenija: So slovenski mediji izrazito levo usmerjeni?

Ob takšnem vprašanju, ki so ga zastavili na javnem zavodu RTV Slovenija, bi se lahko vprašali, ali je slovenska nacionalna televizija izrazito desno usmerjena. Odgovor bi bil, da. Bistvo slovenske radio-televizije je precej desno usmerjeno. Problem zavoda RTV Slovenija je tudi v tem, da zaposleni v njem sploh niso povezani med seboj v nek zdrav kolektiv, ampak gre za različne skupine ljudi na RTV Slovenija, ki namesto, da bi bili povezani med seboj, tvorijo zveze s političnimi strankami. Klientelizem je zato v zavodu RTV Slovenija močno prisoten, kar je za medij seveda zelo slabo. 

V zvezi z mediji pa je naravnost šokantno dogajanje okoli dveh brezplačnikov, ki sta izhajala z namenom politične diskreditacije nasprotnikov stranke SDS pred parlamentarnimi volitvami leta 2008. Zaradi spornosti pri delu teh brezplačnikov, ki sta delovala zgolj v času predvolilne kampanje, je bila ustanovljena tudi posebna skupina v parlamentu za preiskovanje nepravilnosti pri financiranju teh dveh brezplačnikov. Članom komisije in pričam na komisiji naj bi celo grozili (verjetno osebe, povezane s stranko SDS), naj nehajo obravnavati to zadevo, če nočejo, da se jim kaj zgodi oziroma če nočejo imeti posledic. Novinar, ki je tudi nas brutalno napadel, pa je v svojem zapisu, ki ga je objavil na RTV Slovenija, označil nekatere člane te komisije za paranoidne, tako kot vse, ki vidijo SDS-ovo vpletenost v tem primeru. Iz njegove glose sodeč, gre pri tistih, ki očitajo SDS-u vpletenost v afero brezplačniki, za skupino paranoičnih norcev. V podobnem času je tudi stranka SDS označila predvsem poslanca Slapnika in poslanko Župevčevo laganja in halucinacij (češ da vidijo bele miši). No. Desni novinarji, zbrani okoli združenja ZNP, pa so na očitke, izrečene v aferi brezplačniki, odgovorili s strani desnice že tolikokrat uporabljenim spin off-om, in sicer so pozornost preusmerili na brezplačnik Dobro jutro, češ da ga obvladuje levica. Sami smo o aferi SDS-ovih brezplačnikov že poročali, ker pa je dogajanje v zvezi s tem še živahno, bomo odprli posebno stran z zbranimi članki v zvezi s to zadevo. Po brutalnem napadu proSDS-ovega novinarja na nas smo še toliko bolj zagnani za to.

Ravno pri desnih novinarjih je tako zelo opazna naveza med novinarji in desnimi političnimi strankami (kjer ima več kot 95 odstotkov vpliva ravno stranka SDS). Kljub temu pa ti isti novinarji očitajo povezanost drugih novinarjev z levico, dasiravno je ta dosti manjša oziroma je ponekod sploh ni, ampak gre zgolj za podobne svetovne nazore, ne pa za takšno odkrito povezanost, kot je opazna med slovenskimi desnimi političnimi strankami in desnimi novinarji.

Če sklenemo. Nekateri ljudje so izredno totalitaristični. Ponavadi so to ravno tisti, ki so jih polna usta kritik o lastni prizadetosti.

Nekateri zelo radi močno napadajo posamezne ljudi. Recimo desni novinarji močno napadajo leve politike. Svoj čas je bil na udaru predvsem Danilo Türk, vseskozi je pa Zoran Janković. Če se pa njihovo lastno ime pojavi nekje, pa zaženejo vik in krik, kot da jih koljejo, takoj vse označijo kot kaznivo dejanje zoper njih ali celo to označijo kot zaroto “sil kontinuitete”. Dvojna morala pač, ki je očitno zelo značilna za desnico.

Značke prispevka: mediji, nestrpnost