Dossier korupcija

sobota, 26.november.2011 - 05:43

Posamezniki iz slovenske katoliške cerkve s ksenofobno retoriko na letošnjih parlamentarnih volitvah

Slovenska cerkev bi se morala zamisliti nad izrazi nestrpnosti pri svoji predvolilni kampanji in se usmeriti le v pozitivno kampanjo. To bi bilo v duhu vere.

Zoran Jankovič je med volilno kampanjo že obiskal tudi jug države, med drugim tudi uspešno podjetje Trimo Trebnje.

V predvolilno kampanjo se je aktivno vključila tudi slovenska katoliška cerkev. Čeprav cerkev sicer javno oznanja, da se ne vpleta v volitve (kar zadeva sugeriranje, koga naj ljudje volijo), pa po svoji znani praksi počne ravno to prek nekaterih svojih vzvodov.

Morda je temu tako tudi zaradi tega, ker se je Ustavno sodišče zaenkrat izognilo odločanju o referendumu o družinskem zakoniku pred volitvami, katerega odločitev bi pomenila svojevrstno kampanjo in sprožilec za delovanje procerkvene civilne iniciative Aleša Primca in bi bilo velik motivacijski dejavnik, ki bi šel na roko predvsem pomladnim strankam, katere preferira slovenska katoliška cerkev.

Ker Ustavno sodišče ni želelo te problematike izpostavljati v času volitev, se je cerkev odločila sama bolj dejavno vključiti v volilno kampanjo.

In sicer na več načinov, prek cerkvenih medijev (predvsem katoliške revije Družina), prek letakov, prek nekaterih župnikov, ki jasno govorijo, koga naj volivci volijo, kar naj bi nekateri počeli tudi na mašah, in prek nekaterih s cerkvijo (oziroma političnimi strankami ali interesnimi skupinami blizu cerkve) povezanih ljudi.

Duhovniki, ki tudi na mašah jasno govorijo, koga naj volivci volijo, sicer to opravičujejo s tem, da imajo pravico povedati, kakšno je njihovo mnenje.

Spet drugi duhovniki oziroma župniki uporabljajo bolj prikrit pristop podpore (desnim) strankam, ki pa velikokrat deluje precej sporno.

Tako nekateri slovenski župniki vernike pozivajo, naj glasujejo za desnico, naj se postavijo na Jezusovo desnico, saj da Jezus Kristus na desno stran postavlja tiste, ki jim namenja nebesa, na njegovo levico pa razvršča tiste, ki bodo šli naravnost v pekel, zato naj verniki dobro premislijo, komu bodo dali svoj glas, če ne želijo iti v pekel.

Katoliška revija Družina je predstavila seznam strank in argumentov, katere stranke najbolj spoštujejo verska učenja katoliške cerkve, to so pomladne stranke.

No, nekateri pa so šli v svoji volilni kampanji tudi v osebno obračunavanje z nekaterimi kandidati. Predvsem z mandatarskim kandidatom Zoranom Jankovićem, ki je trenutno največji pretendent za zmago na volitvah poleg Janeza Janše (ki je zaenkrat visoko na prvem mestu).

Po poročanju Dnevnika je kolumnist revije Družina zapisal, da je bila prireditev Zorana Jankovića pred magistratom in Kongresnim trgom žalostna procesija, obenem pa posvaril vernike, da naj bo Jug na parlamentarnih volitvah dokončno odstranjen iz slovenskega javnega in miselnega obzorja.

Ta zapis bi lahko dojeli kot prikrito ksenofobijo, namenjeno predvsem Zoranu Jankoviću. Potrebno je vedeti, da to ni prvič, da je bil Zoran Janković deležen kritik desnice (kamor politično sodi tudi slovenska cerkev) zgolj zaradi korenin svojega očeta. Seveda je takšna ksenofobija precej neprimerna in po svoje tudi zaskrbljujoča. Do določene mere je celo primerljiva z antisemitizmom.

Ali besede slovenske katoliške cerkve, ki jih ta plasira v javnost prek katoliške revije Družina, pomenijo neko novo obliko nacionalizma (če ne celo fašizma)? Ali bodo torej v Sloveniji še toliko bolj na udaru pripadniki narodov nekdanje Jugoslavije, ki jih slabšalno imenujejo južnjaki, torej Jug, in se bo reklo: “Dobra delovna mesta moramo zagotoviti le Slovencem, Jug pa mora biti odstranjen iz javnega življenja. Potrebujemo ga zgolj za manj plačana, slabša in bolj umazana dela, Bog ne daj, da bi pa nekateri “južnjaki” prišli na oblast.”? To so seveda vprašanja, ki se porajajo ob ostrih besedah nekaterih s cerkvijo povezanih oseb.

To je precej zaskrbljujoče razmišljanje. Mislimo da bi morala slovenska katoliška cerkev poleg svoje že sicer dobro znane homofobije, potem svojega odpora do komunizma (in posledično prek tega odpora do levice), premisliti tudi o ksenofobiji v lastnih vrstah. Vzorci sovražnosti, ki jih na momente uprizarja slovenska katoliška cerkev, imajo nek skupni imenovalec, znan predvsem iz sredine prejšnjega stoletja (gre za izrazoslovje, podobno tistemu, ki sta ga gojila fašizem in nacizem).

Zoran Janković ni noben Jug, ampak kandidat kot vsi drugi kandidati za poslance in/ali mandatarje v Republiki Sloveniji, ki je mimogrede (bil) še zelo uspešen gospodarstvenik.

Tako umazana negativna kampanja se za cerkev ne spodobi.

Govorjenje o Jugu je popolnoma deplasirano.

Politična opredelitev slovenskih duhovnikov (ki je prodesna) ni problem, problem pa so politične diskvalifikacije, ki kažejo na nestrpnost do drugih ljudi.

Kot je rekel Zoran Janković. Nihče si ne izbira staršev sam in je ponosen na svoja oba starša, mamo in očeta.

Cerkev bi to načelo morala še najbolj spoštovati, a očitno je del slovenske katoliške cerkve v tem pogledu izjema in so zanj pomembnejše osebne okoliščine človeka kot pa človek sam, v kolikor so te okoliščine v nasprotju z mnenjem ali željami cerkve.

Upamo in verjamemo, da tovrstna sovražna ideologija ni prežeta skozi vso slovensko katoliško cerkev, ampak gre zgolj za ekscesne primere, ki bi jih cerkev morala preučiti z vidika (ne)primernosti.

No. Sicer je res, da smo na vrhuncu predvolilne kampanje, a negativna kampanja ne bi smela preseči meje, kjer kritičnost že preide v nestrpnost.

Dnevnik: Nasvet vernikom: Na volitvah ne sme zmagati “Jug”

Značke prispevka: parlamentarne volitve 2011, zoran janković