Socialna kapica je bolj socialna krona. Sindikati napovedujejo, da se bodo proti socialni kapici borili z vsemi sredstvi

torek, 14.februar.2012 - 07:57

Socialna kapica je bolj socialna krona. Sindikati napovedujejo, da se bodo proti socialni kapici borili z vsemi sredstvi

Socialna kapica buri duhove, saj povečuje privilegije višjemu srednjemu sloju na račun socialne države. Privilegiji se bodo povečali sloju, ki že do sedaj ni posebej občutil finančne krize na svojem gmotnem položaju. Sedaj bo ta sloj imel še večji razpoložljivi dohodek.

Državljanska Lista Gregorja Viranta je v koalicijsko pogodbo vnesla del, ki govori o socialni kapici. O socialni kapici so sicer razmišljali tudi v vladi Boruta Pahorja, vendar se za to na koncu niso odločili.

V času Pahorjeve vlade je socialna kapica predvidevala zgornjo mejo najvišje letne pokojninske osnove v višini 40.865, 50 evra (3405,50 evra mesečno) bruto. V neto znesku to pomeni, da vsi, ki imajo plačo višjo od 1900 evrov neto, za presežek nad teh 1900 evrov neto, ne bi več rabili plačevati prispevkov za socialno in pokojninsko zavarovanje.

Socialna kapica je torej poenostavljeno povedano zgornja meja dohodka, do katerega se še plačujejo socialni prispevki, vse kar je nad tem, je oproščeno plačila socialnih davkov.

Nekdo, ki ima recimo 3000 evrov neto plače (to so recimo poslanci, ministri, premier, nekateri sodniki, potem zdravniki, direktorji podjetij in podobni visoko plačani kadri) bi torej plačeval prispevke za socialno zavarovanje le do cca. 1900 evrov neto plače, vse kar ima več, pa bi bilo neobdavčeno z vidika socialnih prispevkov. Zato se to imenuje socialna kapica.

Od tega bi imeli koristi pripadniki višjega srednjega sloja in bogataši. Čeprav je res, da pa želi vlada dodatno obdavčiti bogate, zato bi lahko od socialne kapice imeli koristi zgolj pripadniki višjega srednjega sloja, kamor bi lahko uvrstili tudi poslance, ministre, premierja in podobno.

Problem socialne kapice je v tem, da bi se znižali prihodki za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje na račun višjih plač višjega srednjega sloja. Manjko v državni blagajni, ki bi tako nastal, pa bi najverjetneje prizadel nižje sloje prebivalstva, saj bi prišlo do krčenja dosedanjih socialnih pravic ljudi in zaostritve pogojev za pridobitev socialnih pravic.

Kot je znano, ravno zaradi teh pomislekov vlada Boruta Pahorja ni sprejela socialne kapice, Borut Pahor je namreč želel na svojem primeru pokazati varčevanje (recimo že pregovorno plačevanje kave iz lastnega žepa), socialna kapica bi pomenila odstop od dobrega zgleda, saj bi posamezniki lahko dobili tudi do 200 evrov večje mesećne prilive, če bi se zaradi socialne kapice znižali njihove obveznosti iz naslova socialnih prispevkov.

Vlada Boruta Pahorja torej socialne kapice ni uvedla, medtem ko pa vlada Janeza Janše to socialno kapico, ki bi jo lahko, ker daje privilegije bogatejšim slojem, lahko poimenovali kar socialno krono, pripravljena ta ukrep uvesti.

Vlada Janeza Janše ta ukrep opravičuje s potrebo po večanju konkurenčnosti slovenskega gospodarstva in preprečevanje bega možganov, torej bega visokoizobraženega kadra iz države, saj ravno ta sodi v višji srednji sloj.

Skratka. Socialna kapica bi okrepila položaj višjega srednjega sloja, medtem ko bi nižji srednji sloj in pa nižji sloj zaradi tega bil deležen manj socialnih pravic, tako bi se zmanjšala socialna solidarnost, ki je bila v Sloveniji dolgo časa zelo čislana, po vstopu v EU, kjer vlada močan tržni kapitalizem, pa je socialna solidarnost čedalje manj popularna v slovenski državi, sploh na politični desnici.

Najbogatejši sloji verjetno od socialne kapice ne bi imeli precej koristi, saj država napoveduje povečanje obdavčitve bogatih, čeprav bi to lahko vodilo tudi v manever bogatejših slojev, ki bi lahko čez čas vračunali socialni kapico v izplačilo plač in tako bi lahko prenesli del koristi iz naslova socialne kapice od svojih visoko plačanih delavcev k sebi prek izplačila nekoliko nižjih plač, korigiranega za povišan znesek socialne kapice. Torej ni nujno, da bi socialna kapica dolgoročno v celoti pomenila zgolj koristi za visokoizobražen kader, razen v javni upravi, tam pa.

Slovenski sindikati so že napovedali, da se bodo borili proti socialni kapici.

Očitno Slovenijo čakajo težki časi in krčenje socialnih pravic. A najbrž ne za vse. Višji srednji sloj bo očitno imel tudi v kriznih časih še dodatne privilegije.

Po našem mnenju je socialna kapica ukrep, ki bi bolj primeren za čase konjunkture, ne pa čase recesije, ko je socialna komponentna v državah veliko bolj občutljiva.

O socialni kapici si preberite več v naslednjih člankih:

Dnevnik: Socialna kapica – privilegij ali temeljna pravičnost?

Žurnal: Dobičkarji socialne kapice

Finance: Koliko bi prihranili s socialno kapico

Finance: Semoličevi sindikati ne bodo dovolili socialne kapice

Značke prispevka: socialna politika