sreda, 7.marec.2012 - 08:22

V Desusu želijo obdržati poslansko mesto, zato bodo Ivana Simčiča branili vsaj nekje do junija.

Ivan Simčič čaka na rok, ko bo vsaj šest mesecev poslanec, nato se bo odločil, ali naj odstopi ali ne

V stranki Desus so zadnje čase na udaru zaradi svojega poslanca Ivana Simčiča, ki naj bi ponaredil srednješolsko spričevalo.

Zgodba je medijsko precej odmevna in sproža vprašanja o integriteti poslancev.

No. V stranki Desus morda tudi dvomijo v integriteto svojega poslanca, a bodo počakali do maja, oziroma junija, ko se izteče šestmesečni rok, ko po odstopu poslanca več ne bodo več potrebne nadomestne volitve.

Stranki Desus ni toliko do poslanca Simčiča, kot jim je do tega, da mine šestmesečni rok, da bo lahko, če bo potrebno, na poslansko mesto stranke prišel drugouvrščeni v volilni enoti, v kateri je kandidiral tudi poslanec Simčič.

No. Takšna odločitev stranke Desus je, razumsko gledano, normalna.

Stranka ima pač zgolj šest poslancev in noče izgubiti poslanskega mesta.

Če bi Ivan Simčič odstopil že sedaj, ko še ne bi bil poslanec vsaj šest mesecev, bi bile v njegovem okraju ponovno volitve, nadomestne volitve za poslanca. Takrat bi, tudi zaradi afere, stranka Desus utegnila izgubiti poslanca, saj bi na nadomestnih volitvah lahko nastopale vse stranke, če pa bo Ivan Simčič ostal poslanec vsaj šest mesecev, pa ga bo v primeru odstopa nadomestil Desusov kandidat, ki je prejel drugo najvišje število glasov v volilni enoti.

Desus bo zato tudi za ceno napadov nanj zavlačeval nekje do junija, oziroma konca maja.

Podobno situacijo imajo sicer tudi v Državljanski listi Gregorja Viranta z Ivanom Vogrinom. Če Ivan Vogrin ne poplača upnikov do konca marca, je Gregor Virant rekel, da bo Ivana Vogrina pozval, naj odstopi z mesta poslanca.

Tudi pri DLGV bi bilo morda bolje, da Gregor Virant podaljša rok za vrnitev dolga do junija, saj bi ga takrat lahko nadomestil kdo drugi iz DLGV, če mu vračilo dolgov ne bi uspelo.

DLGV bi lahko premislila, da Ivanu Vogrinu podaljša rok za plačilo dolgov upnikom do junija.

Tudi Pozitivna Slovenija ima podobno težavo. Zoran Janković se namreč želi vrniti nazaj na magistrat, ker poslanec noče ostati. Pri njemu je stvar bolj enostavna.

Zoran Janković ne rabi čakati. Po izvolitvi za župana mu avtomatično preneha funkcija poslanca, nadomesti pa ga druga na seznamu, to je Alenka Bikar.

Namreč. Zoran Janković lahko, kljub temu, da je poslanec, kandidira za župana, in če je izvoljen in potrjen, mu avtomatično preneha funkcija poslanca, na njegovo mesto pa pride druga kandidatka za poslanko po številu prejetih glasov, to je Alenka Bikar, atletinja, ki je znana po tem, da zna dobro vrteti jezik, kar je za poslansko mesto vsekakor plus.

Torej. Verjetno bodo stranke sprejele takšne odločitve, da same ne bodo utrpele škode, prav tako pa bi na ta način tudi privarčevale nekaj denarja, ker ne bi bilo potrebno organizirati nadomestnih volitev za poslance.



Značke prispevka: , ,

Komentarji8 komentarjev

 

  1. admin pravi:

    Po novici s tožilstva, da je bilo spričevalo poslanca Ivana Simčiča ponarejeno, je potrebno počakati na junij. In šele takrat zahtevati odstop poslanca. To, ali bo poslanec odstopil sedaj, ali kasneje, ne igra nobene vloge, saj funkcija poslanca, roko na srce, ni takšna, da bi trije meseci igrali kakšno posebno vlogo. Nekateri poslanci v celem mandatu ne počnejo praktično nič, mogoče pridejo na vsega skupaj 10 sej, še to ne. Zato je problematiziranje Ivana Simčiča pred junijem bolj simbolične narave, kot pa bi dejansko vplivalo na delo parlamenta. To si je potrebno priznati.

    Sami ne zagovarjamo Desusa, smo pa proti politikantstvu drugih, ki želijo koristi na račun Desusa. Dejstvo je, da v Desusu najbrž niso vedeli, da je poslanec ponaredil spričevalo, zato bi bila kazen za celotno stranko verjetno pretirana, saj izvirni greh tiči v Ivanu Simčiču, dodatno pa bi to imelo negativne posledice na državno blagajno.

    Glede na to, da vztrajanje Ivana Simčiča na funkciji poslanca še nadaljnje 3 mesece, da se zadovolji zakonski rok, ne bi imelo večje posledice na delo parlamenta, je to najboljša rešitev v danih razmerah, kjer je varčevanje nujno.

    Če bi bila to kakšna druga funkcija in če bi poslanec kogarkoli ogrožal s svojo prisotnostjo v parlamentu oziroma z zlorabo svoje politične funkcije, bi to imelo večje razsežnosti in večjo potrebo po zamenjavi, tokrat pa ima zgolj simboličen pomen, žal pa nismo v rožnatih časih, kjer bi morali staviti veliko na simboliko, ampak je potrebno varčevati, kjer se le da, tudi z izogibanjem nadomestnim poslanskim volitvam, če obstaja druga možnost.

    Sami imamo občutek, kot da bi želeli otroci iz peskovnika pregnati vrstnika, da bi se lahko spet sami poigrali z njegovim izpraznjenim mestom. Slovenska politika pa je na žalost en velik otroški peskovnik.

    Še enkrat. Ne podpiramo Ivana Simčiča, ne podpiramo Desusa, smo pa za to, da se počaka do junija, ker je takrat mogoče stvari rešiti dosti bolj gladko. Tu gre zgolj za 3 mesece časa, kar v konkretnem primeru ne pomeni čisto nič.

    Pri konkretni zadevi gre predvsem za vprašanje stranke Desus, ali bo zdržala pritiske k odstopu Ivana Simčiča do junija, ali pa bo to povzročilo pretrese v njej in nadaljnje odstope, zaradi katerih bo morda na določeni točki vendarle sprejela odločitev o predčasnem odstopu Ivana Simčiča. Če to stori, bo seveda to negativno zanjo, izgubila bo poslanca in vsaj začasno tudi ugled.

  2. admin pravi:

    Morda bi bila rešitev za nastalo situacijo ta, da bi Ivan Simčič dal javno zagotovilo javnosti in drugim poslancem, da bo z junijem odstopil z mesta poslanca, da pa bo počakal do izteka šestmesečnega obdobja na položaju zato, da ne naredi škode svoji stranki in državnemu proračunu.

    Tako bi bilo delno zagotovljeno integriteti Državnega zbora, pa tudi interesom stranke Desus in interesom davkoplačevalcev, da se ne troši denar tam, kjer so možne drugačne, boljše rešitve.

  3. admin pravi:

    Mnogi ljudje in mnoge inštitucije se oglašajo v primeru Ivana Simčiča, vendar dejstvo je, da nihče razen stranke Desus in Ivana Simčiča osebno v državi nima te možnosti, da bi Ivana Simčiča odstranil s poslanskega mesta.

    Prisile so, ni pa zakonskih podlag za to, da Ivan Simčič odstopi pred junijem.

    Čisto odvisno je od tega, ali bo Desus popustil pod pritiski. Če ne bo popustil, potem bo Ivan Simčič odstopil junija in stranka Desus bo obdržala svoj poslanski sedež.

    Če Ivan Simčič odstopi prej in tako odvzame stranki Desus eno poslansko mesto, potem verjetno to stranko čaka razpad.

    Stranka bo namreč obveljala kot stranka, ki ni sposobna braniti niti lastnih interesov, kaj šele zastopati ljudi, ki so ji namenili svoj glas. Del ugleda pa je stranka že itak izgubila, če Ivan Simčič odstopi sedaj, ali junija pa sploh ni pomembno, marca prihodnje leto bo namreč vsa zgodba pozabljena.

    V Sloveniji je temu pač tako.

    Desus bo naredil napako, če popusti pod pritiski. To je naše mnenje.

    Čeprav zagovarjamo integriteto, pa se nam zdi izjemno nedostojno, da se napada zgolj nekatere ljudi, čeprav obstajajo tudi hujši primeri, ki jih nihče, niti tisti, ki so sedaj najbolj glasni nočejo niti slišati, oziroma jih načrtno pometajo pod preprogo.

    To kaže tudi na to, da v samih inštitucijah Republike Slovenije vlada navadno sprenevedanje.

    Zato bi Desusovo popuščanje dalo negativno sporočilo te stranke.

    Potrebno se je le vprašati, ali ima Desus toliko moči, da zdrži pritiske.

    Mnoge druge stranke so pokazale, da to moč imajo, v končni fazi se jim je takšna obrambna drža obrestovala.

    Primer Ivana Simčiča je eden bolj benignih primerov v Republiki Sloveniji.

    No. V Sloveniji velja, da se država in ljudje spravljajo ponavadi le na kurje tatove, najhujši kriminalci pa so zaščiteni.

    Sami še zdaleč ne podpiramo Ivana Simčiča, vendar obstaja realna rešitev za njegov primer, to pa je, da odstopi junija.

    Nekateri poslanci v celotnem mandatu ne počnejo nič, zato to ne bo imelo dejanskega vpliva na Republiko Slovenijo, če pride do odstopa junija.

    Ali bo Ivan Simčič zmožen zdržati pritiske in ali bo stranka zmožna zdržati pritiske? Tu je vprašanje samo to in nobeno drugo.

    Je pa res, da so v tej državi eksperti v uničevanju ljudi in strank, zato ne bi bilo nič čudnega, če bi bili pritiski v končni fazi uspešni.

    Nihče drug ne more sprejeti odločitve o Ivanu Simčiču, ker ni pravne podlage. To je dejstvo.

    Samo do junija je potrebno zdržati in potem bodo zadeve za stranko Desus rešene.

  4. admin pravi:

    Karl Erjavec se je odločil, da bo vztrajal pri zaščiti svojega poslanca Ivana Simčiča. Seveda ima vso legitimno pravico, da to tudi stori.

    Mnogi se sklicujejo na pravno državo, ko so deležni očitkov o nepravilnostih, ker na ta način branijo svoje interese.

    V konkretnem primeru je problem v tem, da nekateri tako napadajo Ivana Simčiča bolj zaradi želje po njegovem poslanskem mestu kot zaradi neke silne skrbi za integriteto Državnega zbora. Ti ljudje tudi dobro vedo, da imajo zvezane roke pri sprožitvi ukrepov zoper poslanca, zato želijo izvesti pritisk nanj, da se sam zlomi in sprejme odločitev pred šestmesečnim rokom, kar bi imelo negativne posledice za njegovo stranko.

    Z vidika morale bi bilo boljše, da Ivan Simčič odstopi šele po šestmesečnem roku, ker bi takrat vsaj ne bilo pomislekov, da nekateri želijo njegov odstop zgolj zaradi njegovega mesta na račun Desusa.

    S tega stališča gledano dajemo prav Desusu pri vztrajanju glede Simčiča.

    Mnogi ljudje v tej državi govorijo, imamo pravno državo in inštitucije pravne države in naj one ugotovijo, ali je kdo storil kaznivo dejanje ali ne. V konkretnem primeru bi lahko rekli isto. Naj inštitucije pravne države ukrepajo, čeprav je znano, da ne morejo, ker je primer že zastaral.

    Še enkrat pravimo. Ivan Simčič bi lahko z odstopom počakal do junija. Takšna situacija bi bila politično veliko bolj sterilna, neobremenjena z drugimi interesi, to je željo po enem poslanskem sedežu.

    Zatorej sami podpiramo rešitev, da Simčič odstopi junija. Nič resnega se ne bo zgodilo, če odstopi šele junija.

    Interes stranke obdržati poslansko mesto je legitimen interes stranke. Tudi v drugih primerih, ki so bili še dosti hujši, so stranke obdržale svoja poslanska mesta, zatorej tudi v tem primeru ni prav, da se želi Desus prisiliti na to, da se odpove enemu poslanskemu mestu.

    Sami enako predlagamo tudi za Ivana Vogrina. Morala ne bo nič manjša, če pride do odstopov po šestmesečnem roku, sploh pa v Sloveniji, kjer pravna država deluje po polžje in trije meseci pomenijo isto kot 3 minute časa.

    Ad hoc odstop poslanca bi bil napačna poteza poslanca, še posebej zato, ker ima Slovenija proporcionalni sistem volitev, kjer se ne voli direktno ljudi, ampak stranke, kjer je pomen poslanskega sedeža bolj vezan na stranko kot na človeka. Tudi s tega stališča je prav, da se ne kaznuje stranke zaradi dejanj določenih poslancev.

    Slovenija ima elegantno rešitev. To pa je, da se počaka še nekaj manj kot 3 mesece. Potem bo zadeva prišla v fazo, ki je najbolj primerna za reševanje te težave.

    Pravno gledano pa pač ni nobenega pravnega vzvoda, ki bi narekoval, da Ivan Simčič poda svoj odstop že sedaj, niti po šestmesečnem roku, vendar po šestmesečnem roku bi vsaj njegova stranka ne imela več težav zaradi njega. Zato naj se počaka na morebiten odstop z mesta poslanca.

    Tudi člani Desusa bi se lahko zamislili in uvideli, da se Karl Erjavec bori za dobrobit svoje stranke, bori se za 6 mest. Strankina moč so glasovi njenih poslancev. In to je najbolj dragocena stvar, ki jo vsaka politična stranka ima, zato je to stvar potrebno negovati.

    Če Simčič odstopi marca ali junija ni nobene razlike, razen pri tistih, ki pikirajo na eno poslansko mesto Desusa na nadomestnih volitvah.

    Zato bi bilo skrajno neumno, če bi Desus zapravil eno poslansko mesto zaradi popuščanja pritiskom.

    Ni Desus kriv, ker ni vedel za to, da je spričevalo Ivana Simčiča najbrž ponarejeno, še posebej glede na dejstvo, da je Simčič nato precej uspešno zaključil Filozofsko fakulteto in nobenemu ni niti na pamet prišlo, da je ponaredil srednješolsko izobrazbo, zato ni prav, da bi Desus moral odgovarjati za dejanja Ivana Simčiča.

    Ne smemo pozabiti, da ima Slovenija proporcionalni volilni sistem.

    Finance: Erjavec: Stranka ne bo ukrepala, ker se ni nič zgodilo

  5. admin pravi:

    V primeru Simčič nekateri zelo radi oziroma načrtno pozabljajo politično komponento primera.

    In sicer. Odstop Ivana Simčiča sedaj bi pomenil izgubo enega od šestih poslanskih mest za Desus.

    Zato sedaj prihaja do izjemnih pritiskov na Ivana Simčiča, naj odstopi pred šestmesečnim rokom (konec junija, in ne konec maja, kot smo napačno zapisali v članku, za kar se opravičujemo in bomo napako popravili).

    Vsi, tudi v Desusu se zavedajo, da po razkritju ne bodo več mogli zaradi lastnega ugleda, podpirati Ivana Simčiča kot javnega funkcionarja, vendar v Desusu želijo počakati na iztek šestmesečnega roka, tako da ohranijo poslansko mesto.

    Pritiski bodo zato ravno do izteka tega roka ogromni. To je evidentno in pričakovano.

    Če Ivan Simčič odstopi že sedaj, bo to povzročilo škodo stranki Desus, kar bo seveda imelo posledice na mnenje stranke Desus o Ivanu Simčiču.

    Pri drugih je ta človek že itak očrnjen do konca, Desus pa bi temu poslancu zameril, če bi ta podlegel pritiskom in odstopil pred šestmesečnim rokom. To je dejstvo.

    Zato bo verjetno Ivan Simčič premislil, ali bo tvegal zamero Desusa.

    Sicer se v primeru pojavljajo tudi določene dezinformacije. In sicer nekateri problematizirajo ne zgolj tega, da je Ivan Simčič ponaredil spričevalo, ampak tudi to, da brez srednješolske izobraze in dodatno brez odvzete diplome, če do tega pride, ne bi mogel biti poslanec. To je zavajanje. Poslanec je voljena funkcija, ki ni vezana na izobrazbo. Vsakdo je lahko poslanec, ne glede na izobrazbo. Torej. Problem je zgolj ponarejeno spričevalo, ne pa tudi sama izobrazba poslanca. To je potrebno ločiti. Tega nekateri ne ločijo.

    Poslanec je lahko kdorkoli. Ni zakonskih omejitev za poslance. Gre za posebno funkcijo, ki ni vezana na izobrazbo, ampak na izvolitev. Večja izobrazba je zaželena, ni pa pogoj.

    Dodatno je nekoliko nenavadno, da severnoprimorski odbor stranke Desus, iz katere Ivan Simčič izhaja, tako vneto zagovarja njegov odstop in je od tam odstopilo toliko članov.

    To je precej dvolično ravnanje, saj so ga ravno oni kandidirali za poslanca in so sokrivi za vse to, če že kdo. Takšno moraliziranje z njihove strani je zatorej čista dvoličnost.

    Politika je umetnost ščitenja lastnih interesov. Ni nekaj lepega. Žal. Eden glavnih interesov stranke je ščitenje lastne moči. Vsaka stranka teži k temu, da ohrani ali poveča svojo moč in se bori proti izgubi te moči. Zato ne preseneča Desusova želja ohraniti vsa poslanska mesta, saj tako ohrani svojo moč, kar je edino, kar ta stranka ima.

    Sicer bi lahko kdo rekel, da bodo zaradi vztrajanja pri Simčiču kasneje imeli težave, na novih volitvah. Kratkoročno gledano pa bodo imeli poslanca manj, če izgubijo poslansko mesto zaradi Ivana Simčiča.

    Del ugleda so že izgubili, tako pa bodo izgubili še poslansko mesto. Zatorej tudi, če vztrajajo do konca junija, nimajo kaj več za izgubiti.

    To je pač politična računica, kjer interesi kdaj pa kdaj prekašajo simboliko, da ne rečemo moralo, kajti morala ne bo nič manjša, če Simčič odstopi konec junija.

    Če odstopi sedaj, bo še vedno očrnjen, ker je to že itak, le dodatno se bo zameril še edini skupini, ki ga do določene mere še podpira, to pa je njegova stranka Desus, saj če odstopi sedaj, izgubi Desus enega poslanca. To je dejstvo.

    Zato verjamemo, da ne bo odstopil pred koncem junija, razen če se ne zlomi pod pritiski. Verjetno bodo šle stvari v smeri, da bo Desus sicer, zasledujoč interes lastnega ugleda v končni fazi delal na tem, da dejanje Ivana Simčiča obsodi, vendar se bodo zadeve vlekle do izteka šestmesečnega roka, če jih ne bo vlekel sam Desus, jih bo pa Ivan Simčič.

    Namreč. Potrebno je vedeti, da je le Ivan Simčič tisti, ki lahko poda odstop, niti stranka Desus ga ne more odstopiti. Vsaj vodstvu stranke pa zagotovo ni v interesu, da Ivan Simčič odstopi že sedaj, čeprav vedo, da bo moral odstopiti.

    Desus torej čaka, to je dejstvo.

    Sami zaradi specifičnosti primera zato še vedno zagovarjamo situacijo, da Ivan Simčil odstopi junija. Tako bo še vedno zadoščeno morali in integriteti, le da z zamikom v prid stranki Desus.

    Če pogledamo, koliko nepridipravov v tej nepravni državi Sloveniji ni odgovarjalo za svoja dejanja (tudi zaradi korupcije in kriminala v državnih inštitucijah, ki bi morale skrbeti za pregon kaznivih dejanj ali nepravilnosti), potem trije meseci v tako polžji in neučinkoviti in s korupcijo prepojeni pravni državi, ne bodo pomenili ničesar.

    Če bi Slovenija imela splošen način učinkovitosti delovanja, bi bili pozivi k odstopu Simčiča dosti bolj upravičeni, tako pa gre za prvovrstno dvoličnost doline Šentflorijanske, kjer se nekomu zaradi lastnih egoističnih interesov ne dovoli niti, da se počaka še tri mesece, da se mu “izvede” kazen.

    Ravno zaradi tega sami podpirmo gladko rešitev, da Ivan Simčič odstopi po šestmesečnem roku. Takšno rešitev bi morala zagovarjati tudi stranka Desus.

    To lahko skoraj enačimo s povojnimi poboji leta 1945 v tistih primerih, kjer so bili izvršeni poboji brez sodb, ki bi kazen določile.

    Gre torej za neko ad-hoc kaznovanje, dasiravno je potrebno počakati zgolj še 3 mesece.

    Problem celotne zgodbe je v tem, da nekateri pod krinko morale zasledujejo zgolj interes zbitja poslanskih mest Desusu oziroma interes pridobitve poslanskega mesta zase. Pri tistih, ki najbolj moralizirajo primer, kakšne posebne skrbi za moralo iskreno povedano, nismo zaznali. Nekateri zlorabljajo pojem “moralnost” za lastne interese.

    Še enkrat. Morala ne bo nič manjša, če Ivan Simčič odstopi junija in tako vsaj privarčuje skrbi svoji stranki Desus.

    Delo: Zakaj Simčič spričevala ne bo dobil nazaj

  6. admin pravi:

    V primeru Simčič že nekaj časa ni več dvoma, da pri njem ni prišlo do ponareditve spričevala, sploh odkar so to zatrdili tudi na tožilstvu, tako da preučitev kopije originala, ki so jo najbrž po neformalnih poteh na slovenskem tožilstvu izročili novinarjem, ni prinesla kakšnih novih dejstev. Gre za ponaredek, oseba, ki se je predstavljala za ravnatelja šole, pa je očitno goljuf.

    Že nekaj časa torej več ni vprašanje, ali je Simčič ponaredil spričevalo ali ne. Gre zgolj še za politično vprašanje, kdaj naj Simčič odstopi. Ali že sedaj, ali naj počaka na čas, ki bo ugodnejši za njegovo stranko, ki pa bo prišel kmalu.

    Od tega je odvisen odgovor na vprašanje, ali bo stranka Desus izgubila ali obdržala eno poslansko mesto.

    Žurnal: Strokovnjaki ugotovili, da gre za ponaredek
    24ur.com: Simčičevo spričevalo v javnosti: ‘V njem je lahko ponarejeno čisto vse’

  7. admin pravi:

    Ivan Simčič je razprodal današnjo tiskano izdajo časopisa Delo.

    Očitno Slovence zelo interesira, kaj ima o aferi Spričevalo za povedati Ivan Simčič, trenutno eden najbolj znanih poslancev Državnega zbora Republike Slovenije, ki ga je proslavila prav ta afera.

    Zato so se današnji tiskani izvodi Dela prodajali kot vroče žemljice in jih je hitro zmanjkalo v vseh trgovinah in bencinskih črpalkah.

    V časopisu Delo so očitno naredili kar dober biznis z intervjujem z Desusovim poslancem.

    Delo: Osebno z Ivanom Simčičem: Te roke so nekaj naredile.

Odgovorite