četrtek, 3.junij.2010 - 06:24

Ustavno sodišče za neustavno proglasilo zaposlitev duhovnikov v javnih bolnišnicah in zaporih

Za Slovenijo bi bilo zelo hudo, če ne bi striktno spoštovala načela ločenosti cerkve od države

 

Ustavno sodišče je določilo, da država nikakor ne sme skleniti pogodbe o delovnem razmerju z duhovnikom, če se ta želi zaposliti kot verski oskrbovalec v javnih ustanovah (bolnišnice ali zapori in podobno), saj bi bila na ta način kršena slovenska ustava, najvišji pravni akt v Republiki Sloveniji. Duhovniki so tam sicer lahko prisotni, vendar na drugačen način in ne skozi delovno razmerje z državo.

To so ustavni sodniki določili zaradi tega, ker bi bil tako grobo kršen člen ustave, ki zapoveduje ločenost cerkve od države.

Ločenost cerkve od države je zelo pomemben člen ustave, ki je prisoten v večini državi, ki je narejen zato, da bi se država znebila vpliva cerkve na državo, ki je ponavadi škodljiv.

Vsaka religija je zelo škodljiva, če njen vpliv poseže v samo državo in delovanje le te.

Če malo bolje pomislimo, se nam zdi čedalje bolj logično tudi dejstvo, zakaj država preprečuje, da bi se verouk izvajal v javnih šolah.

Sami bi še zaostrili pogoje za izvajanje verouka in onemogočili izvajanje verouka v vseh ustanovah, ki imajo državno koncesijo za izvajanje izobraževalne dejavnosti. To pomeni, da bi bilo strogo prepovedano izvajati verouk tudi v privatnih izobraževalnih ustanovah. Če bi se ta verouk tam izvajal, bi po našem mnenju takšna ustanova morala izgubiti status izobraževalne ustanove, ki bi dajala javnoveljavno izobrazbo.

Potreba po ločenosti cerkve in države je po našem mnenju upravičena.

Če pogledamo, kaj je počela zloglasna Janševa oblast v povezavi s cerkvijo, ko je na mesto pravosodnega ministra dala člana malteškega viteškega reda, ko je država popolnoma brez vajeti podarjala državno premoženje cerkvi, pa bi sami temeljito premislili tudi o tem, ali je prav, da posvetno oblast lahko opravljajo osebe, ki so člani kakšnih verskih sekt, recimo malteškega viteškega reda ali skrivnostne katoliške sekte Opus Dei.

To je bil velik poseg v državo in ločenost cerkve od države, ki ga tudi sami nismo zaznali, ko je član malteškega viteškega reda, Lovro Šturm, šele postal pravosodni minister, ampak praksa, ki jo je izvajal, je pa pokazala, da je na ta način postala cerkev preveč vpletena v državne zadeve. Na srečo je leta 2008 desna oblast izgubila na volitvah. Za Slovenijo še bolj pomembno in to s pozitivnega stališča, je dejstvo, da je iz Državnega zbora Republike Slovenije izpadla prokatoliška stranka Nova Slovenija, ki je naredila Sloveniji izjemno veliko škode, ko je bila v parlamentu in upamo, da več ne bo prišla v parlament, če pa bo, bo pa to izjemno žalosten dan za slovensko demokracijo. Problem je v tem, da je Nova Slovenija neke vrste politična izpostava slovenske katoliške cerkve in se v tej stranki premalo zavedajo pomena ločenosti cerkve od države. 

Skratka. Tudi ustavno sodišče je pokazalo, da je potrebno močno čislati člen ustave, ki onemogoča pretiran vpliv cerkve na državo. Že kar nekaj izkušenj ima tudi Slovenija, kako škodljivo je, če se, tudi skozi cerkvene sekte tipa malteški viteški red ali Opus Dei (pri Opus Dei so zanimive izkušnje države Peru) pripušča vpliv cerkve na državo.

Ta vpliv je skoraj privzeto izrazito negativen in privede do neke vrste katoliškega (ali verskega na splošno) totalitarizma v stilu komunizma. To pa je za razmere demokracije nesprejemljivo.

Država bi morala malo bolj čislati naslednji člen ustave:

7. člen

 

Država in verske skupnosti so ločene.

Verske skupnosti so enakopravne; njihovo delovanje je svobodno.

 

Člen je sicer zelo kratek, a predvideva ločenost države od cerkve, katerekoli že. In tako je tudi prav. Sekularnost je ena najpomembnejših vrlin, ki jih je Sloveniji prinesla njena zgodovina. Čedalje bolj tudi sami opažamo, kako je potrebno čislati to veliko pridobitev za Slovenijo, še posebej sedaj, ko trenutno radikalno vodstvo slovenske katoliške cerkve želi na zelo prefrigan način povečati svoj vpliv v državi skozi neko sprenevedavo govoričenje o pravicah verskih skupnosti, ki pa presega meje dopustnega glede na sedmi člen ustave.

Čeprav nismo kakšni pretirani ljubitelji Državnega sveta, ker je premalo produktiven po našem mnenju, pa smo v tem primeru veseli, da je Državni svet dosegel spoštovanje pomembnega sedmega člena ustave Republike Slovenije, ki onemogoča pretiran vpliv cerkve na državo, kar je edino prav za razvoj in obstoj moderne države.



Odgovorite