sreda, 17.julij.2013 - 12:57
Slovenski politiki identificirali 150 potencialnih ekstremistov, ki bi bili sposobni izvesti teroristični napad
SLOVENSKI PARLAMENT: V SLOVENIJI ŽIVI 150 TERORISTOV
KDO JE NA SEZNAMU 150 SLOVENSKIH DRŽAVLJANOV, KI SO SPOZNANI ZA POTENCIALNE TERORISTE?
Slovenski parlament je prepoznal 150 ljudi, ki so vsak čas sposobni izvesti skrajno dejanje, koga ubiti ali postaviti bombo
Tamara Vonta (naokoli vedno hodi z ogromno torbo).
Slovenija je pred časom ustanovila posebno parlamentarno skupino za preiskovanje ekstremističnih skupin, ki je že od vsega začetka zbujala kontroverze, saj so se pojavljali strahovi, da gre za preiskovalno komisijo za obračunavanje s političnimi nasprotniki, ki bi se jih proglasilo za ekstremiste, da bi se lahko nad njimi izvajal nadzor. Skupino je ustanovila poslanka Pozitivne Slovenije Tamara Vonta in je bila tudi njena predsednica, dokler ni odšla iz parlamenta delat družbo svoji prijateljici Alenki Bratušek v vladni kabinet kot državna sekretarka za komunikacijo s civilno družbo.
V parlamentarni skupini so identificirali 150 ljudi, ki so jih označili za potencialne ekstremiste, ki so kadarkoli sposobni storiti kakšno ekstremistično dejanje (postaviti bombo, ubiti kakšnega slovenskega politika, izvesti napad zoper manjšine, razbiti policistu glavo z granitno kocko na neprijavljenih protestnih shodih in podobno).
Žal niso objavili seznama potencialnih ekstremistov, ki bodo v prihodnje deležni posebne pozornosti s strani policije.
Morda ne bi bilo slabo, če bi slovenski mediji izbrskali imena in priimke ljudi, ki jih slovenski politiki po novem dojemajo kot nevarnost. Je med njimi tudi kakšno znano ime?
Žurnal: V Sloveniji 150 potencialnih ekstremistov
RTV Slovenija: V Sloveniji okoli 150 posameznikov, ki so sposobni ekstremizma
Značke prispevka: Tamara Vonta
Komentarji
Odgovorite
Tweeti medijev
PIŠKOTKI
Pišite nam
Mnogi ljudje se z nejevero sprašujejo, ali so oni morda na fantomskem seznamu potencialnih teroristov, ker so morda kdaj rekli kaj narobe.
Ali se kaj takšnega sprašuje tudi nekdanji poslanec Zmago Jelinčič, ki bi se lahko na seznamu znašel zaradi plakata na vratih poslanske skupine SNS z napisom:
“Vsi izbrisani vabljeni na ples, igral vam bo Jelinčič na puškomitraljez”
Politikom je velik trn v peti tudi nekdanji pripadnik vojaške specialne enote Moris, ki objavlja pikantne podrobnosti o slovenskih politikih na svojem blogu Mikstone. Zaradi svojega pisanja se je znašel v številnih sodnih postopkih. Za slovenske politike je notorni lažnivec, očitajo mu tudi težave z drogo. Zanje predstavlja veliko nevarnost, saj bojda ve veliko o dogajanju v slovenski politiki. V svojem pisanju je pogosto precej neposreden, kar bi nekateri lahko dojemali kot grožnjo.
Je tudi on na seznamu potencialnih skrajnežev, katerega je sestavila komisija Tamare Vonta?
Še eden na seznamu je lahko nekdanji vodja Viol in predsednik slovenskega nacionalističnega združenja Hervardi, Andrej Šiško. Andrej Šiško je sicer znan iz naftalinskega primera sojenja Zmagu Jelinčiču, njemu in še Matjažu Jeriču, ki naj bi davnega leta 1992 nekemu Milanu Klementu pod avtomobil postavili eksplozivno napravo. Sodni proces v tem primeru se je vlekel kot jara kača.
Ko se je Andrej Šiško začel udejstvovati v slovenski politiki in skozi podajanje političnih pobud začel zahajati v bližino politikov, je pristal na muhi policije.
Ko je tedaj predsedniku države Danilu Türku dal referendumsko pobudo proti lizbonski pogodbi, Türkovi varnostniki niso reagirali, ko pa je hotel Francetu Cukjatiju izročiti 27.000 podpisov za referendum za to pobudo, pa se je France Cukjati tako prestrašil, da je Andreja Šiška začela mrzlično iskati slovenska policija.
Andrej Šiško predstavlja strah in trepet slovenskih politikov, zato je verjetno, da se nahaja na omenjenem seznamu.
Oseba, ki so jo mnogi že večkrat proglasili za ekstremista, ker opozarja na težave z romskimi sosedi, je tudi Silvo Mesojedec.
Silvu Mesojedcu ljubljanski politiki zamerijo besede, ko pravi, da se na Dolenjskem lahko zgodi še kakšen Ambrus.
Ta oseba je predvsem na piki dveh političark, Tamare Vonta in njene dobre kolegice Majde Potrata, političark, ki skrbita za zaščito Romov v okviru varovanja človekovih pravic.
Ker je ustanoviteljica komisije za ekstremizem Tamara Vonta, po novem tudi glavna vladna predstavnica za romska vprašanja v Republiki Sloveniji, se lahko upravičeno vprašamo, ali niso politiki na popis podali tudi Silva Mesojedca, ki je predsednik Regionalne civilne iniciative, čeprav ta vztrajno zatrjuje, da ni skrajnež, da ni nestrpnež, da le želi opozoriti na težave, s katerimi se soočajo prebivalci Dolenjske zaradi Romov.
Še ena oseba je, ki jo slovenski levičarski politiki, ki so glavni pobudniki komisije za ekstremizem, ne morejo videti. To je Mihael Jarc, borec proti izgraditvi džamije v Ljubljani.
Mihaela Jarca so nekateri politiki označili kot islamofoba. Je morda to dovoljšenj razlog za uvrstitev na seznam 150 slovenskih skrajnežev.
Slovenska policija je zatrdila, da podatkov o ekstremistih parlamentarni komisiji ni posredovala sama. Trdijo, da to ni uradna ocena policije.
Če to ni uradna ocena policije, potem je vprašanje, kako so do teh ugotovitev sploh prišli na parlamentarni komisiji.
Torej. Državni zbor ima seznam 150 ljudi, za katerega se sploh ne ve, kako so prišli do njega.
Na seznamu se je tako lahko našel kdorkoli.
Ker je temu tako, bi moral Državni zbor objaviti uradni seznam potencialnih teroristov v Republiki Sloveniji.
Čudi nas, da se slovenski mediji, ki tako radi objavljajo takšne in drugačne tajne dokumente, ne lotijo iskanja 150 slovenskih teroristov.
Vprašati se je tudi potrebno, po kakšnih kriterijih so slovenski politiki izoblikovali seznam, če jim podatkov ni posredovala slovenska policija.
Jim je podatke posredovala slovenska obveščevalna agencija Sova in na kakšni osnovi?
Radio Krka: Policija podatkov o ekstremistih nima
Maja Dimitrovski je bila predsednica komisije, ki je sestavila seznam 150 slovenskih teroristov. A nenavadno je dejstvo, da policija nima pojma, na kakšen način so poslanci prišli do 150 imen potencialnih ekstremistov, ki bi lahko vsak čas izvedli teroristično dejanje v državi. Policija namreč trdi, da uradnih podatkov o ekstremistih nima.
Kdo vse je sestavljal seznam 150 slovenskih teroristov?:
Dimitrovski Maja PS (predsednica)
Mate Dragutin SDS (podpredsednik)
Hršak Ivan Desus (član)
Kurnjek Branko DL (član)
Meh Srečko SD (član)
Pukšič Franc SLS (član)
Tonin Matej NSI (član)
Dimic Iva NSI (namestnica člana)
Irgl Eva SDS (namestnica člana)
Jelušič Ljubica SD (namestnica člana)
Komar Polonca DL (namestnica člana)
Kotnik Poropat Marjana Desus (namestnica člana)
Opec Jasmin SLS a (namestnica člana)
Župevc Melita PS (namestnica člana)
Do komisije pridete na tej strani: http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/ODrzavnemZboru/KdoJeKdo/DelovnoTelo?idDT=DT055
Ali mlade neonaciste v državi producirajo desne stranke, predvsem Nova Slovenija, ki svojim mladim vsiljujejo sovraštvo do komunizma in rdeče zvezde in jih zavedno ali nezavedno vodijo v smeri čaščenja nacistične ideologije?
Po določenih podatkih naj bi bila središče ektremizma v Sloveniji občina Žiri, ki jo vodi župan iz vrst stranke Nova Slovenija. V tej občini naj bi bilo namreč veliko neonacistov.
Podatke o slovenskih ekstremistih je slovenskim parlamentarcem dala Slovenska obveščevalna in varnostna agencija – SOVA.
Ali je SOVA podatke dobila s spremljanjem ekstremističnih skupin?
Zanimivo je, da so slovenski mediji z levice poročali o povezavah stranke SDS z ekstremističnimi skupinami.
In sicer naj bi z ekstremisti sodeloval pomemben in vpliven član podmladka stranke SDS, Kristjan Podobnik, znan po sodelovanju s skrajnodesničarsko skupino Blood&Honour.
Zanimivo je, da je ta član SDS-ovega podmladka strasten zbiralec nacističnih simbolov, ki jih tudi preprodaja na neki spletni strani.
Živi v Žirih.
Žiri so občina, kjer ima premoč desnica, kjer je zelo močna tudi katoliška cerkev. Župan občine Žiri izhaja iz stranke Nova Slovenija, ene najbolj totalitarnih strank v državi, ki pa je majhna, zato njene skrajne ideje ne zaživijo v pretirani meri.
Žiri so prav tako občina, ki velja za središče slovenskega neonacizma, kar glede na dejstvo, da ima v njej premoč stranka Nova Slovenija, niti ne preseneča.
Nova Slovenija namreč ima vzorce obnašanja, ki bi jih lahko označili kot koketiranje z določenimi nevarnimi ideologijami, čeprav to seveda prikriva in vse zavija v celofan boja proti komunizmu ali zavzemanja za krščansko tradicijo – seveda NSI o tem ne govori naglas, ker ne more, saj EU prepoveduje čaščenje nevarnih ideologij. Lahko se vprašamo, ali ni možno, da se totalitarni vzorci razmišljanja pri simpatizerjih stranke NSI prenašajo na njihove potomce celo v hujši obliki, zaradi česar ti postanejo del neonacistične subkulture.
Torej, ali pristaši stranka NSI nezavedno producirajo mlade neonaciste v Republiki Sloveniji, kjer je glaven katalizator te produkcije mladih neonacistov vsiljevanje izjemnega sovraštva do komunizma in rdeče zvezde, proti kateri so bili sovražni tudi nacisti – tu mladi neonacisti vidijo stično točko.
Ali so v SOVI dobili podatke, ki potrjujejo, da določeni člani podmladkov posameznih strank (ki so, zanimivo, izključno desne) sodelujejo z ekstremističnimi skupinami? Če so te podatke dobili in so jih posredovali Maji Dimitrovski, predsednici komisije za identifikacijo ekstremističnih skupin v Sloveniji, ali so bili ti podatki upoštevani pri uvrščanju teh ljudi v seznam potencialnih ekstremistov, ali pa sta stranki SDS in NSI dosegli, da se te ljudi izvzame iz seznama potencialnih teroristov v Republiki Sloveniji?
To bi bilo dobro vedeti, da se ugotovi, v kolikšni meri je seznam 150 slovenskih potencialnih teroristov popoln, v kolikšni meri pa zgolj rezultat političnega obračunavanja s posamezniki ali skupinami, ki ne ustrezajo kakšni od političnih strank (predvsem na levici).
Dodatno. Ali je v internem poročilu omenjene parlamentarne komisije omenjena občina Žiri kot eno izmed središč neonacizma na Slovenskem, kot so to zapisali tudi v politični reviji Mladina?
No, v Mladini so rekli, da je to samo eno izmed središč neonacizma v Republiki Sloveniji. Katera so druga središča slovenskega neonacizma in ali ima tudi v drugih središčih politično premoč stranka Nova Slovenija? To bi bilo dobro preveriti. Tu je še eno delo za SOVO.
Torej SOVA naj najde kraje, ki veljajo za ekstremistična središča in naj preveri, kakšne so politične preference v teh krajih. No, če smo iskreni, je to znano že sedaj, ampak tako bi bilo pa tudi potrjeno s strani neke državne inštitucije. Torej SOVA naj preveri, katera vse mesta so središča ekstremističnih skupin v Republiki Sloveniji. Že sedaj je mogoče sklepati, da so to manjša mesta, precej zaznamovana z religijo (katoliško cerkvijo) in mesta, kjer je NSI precej močna. Mislimo, da bo ravno takšen vzorec nekako prevladujoč, če se bodo v SOVI lotili te preiskave (v kolikor se je še niso).
Mladina: Neonacizem v Sloveniji: Povej mi, s kom se družiš – Neonacizem pri Slovenski demokratski mladini v Žireh
Še en zanimiv članek z nekaj novimi imeni, ki so morda navedeni v seznamu potencialnih ekstremistov v Republiki Sloveniji:
Dnevnik: Nasprotujoče si informacije: So v SDS-ov podmladek včlanjeni tudi neonacisti?
RTV Slovenija: “Da je v Sloveniji 150 skrajnežev, ni ocena policije”
Kot smo zaznali, se očitno Zmago Jelinčič zanima za naš zapis, ki smo ga podali v tem članku (v delu, namenjenem za komentarje in dodatke). Zanima ga, ali je morda na seznamu 150 potencialnih ekstremistov.
Da ga potolažimo. Sami, ko smo podali nekaj imen, nismo rekli, da so ljudje, ki smo jih navedli, dejansko na seznamu potencialnih ekstremistov.
Informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar nam je namreč z odločnim NE povedala, da javnost nima pravice vpogleda v seznam potencialnih teroristov. Mi smo ji povedali, da bi bilo prav, če bi bil seznam javen, zato, da se vidi, kateri ljudje so potencialno nevarni, po drugi strani pa zato, da imajo ljudje pravico do obrambe, če so podani na seznam neupravičeno. Če pa ne vedo, da so na seznamu, se ne morejo niti braniti.
Sami ga tudi nimamo, ker pa je policija povedala, da seznam ni narejen na podlagi uradnih informacij policije, se zato pojavljajo dvomi o tem, kakšna je bila metodologija uvrščanja ljudi na zloglasen seznam, ali je možno, da so se odločili na seznam dati tudi ljudi zaradi njihovih trših stališč o kom ali kakšni skupini.
Zatorej navedba nekaterih oseb, ki smo jo podali, ne pomeni, da se dejansko nahajajo na seznamu.
Znano je, da so levi politiki in levičarski mediji nekatere osebe in politike obtoževali nestrpnosti in celo radikalnosti, zato so na mestu vprašanja, ali je leva politika morda na seznam ekstremistov uvrstila tudi te ljudi.
Toliko o tej zadevi.