Dossier korupcija

torek, 3.december.2013 - 08:27

Slovenija je na lestvici zaznave korupcije padla za šest mest. Komentar Dossier korupcija.

Indeks zaznave korupcije: Slovenija je nazadovala na lestvici držav za šest mest. Na zemljevidu držav je še vedno v rahlo boljšem položaju kot JV države v soseščini, a žal je ocena Slovenije še vedno previsoka. Slovenija bi morala biti na lestvici še nižje, saj je problem korupcije v njej višji kot kažejo tudi rezultati najnovejše raziskave CPI.

Pred kratkim je odstopilo vodstvo Komisije za prepečevanje korupcije. Razlog bi bil lahko v določenem delu tudi v novem poročilu Transparency International, v katerem je Slovenija zdrsnila na lestvici zaznave korupcije kar za šest mest.

Rezultate si preberite na spodnji povezavi:

Transparency International: Corruption Perceptions Index: Corruption around the world in 2013

Transparency International: Interaktivni zemljevid korupcije in lestvica držav glede na indeks zaznave korupcije.

Morda so se v vodstvu Komisije za preprečevanje korupcije zbali tudi odgovornosti za vse slabšo percepcijo korupcije v Sloveniji.

Sicer je potrebno povedati na nekaj, kar smo sami že kar nekaj let nazaj povedali.

To po je dejstvo, da je Slovenija daleč previsoko na lestvi zaznave korupcije in bi realno morala biti nižje.

Sedaj zadeve počasi prihajajo na svoje mesto, čeprav sami menimo, da je Slovenija po zaznavi korupcije še vedno previsoko.

Zelo zaskrbljujoče je dejstvo, da se je korupcija v Sloveniji po vstopu v Evropsko unijo močno zvišala. Zažrla se je v slovensko družbo še veliko bolj kot prej oziroma se zaradi gospodarske krize veliko bolj zaznajo njene negativne posledice.

Problem je v skoraj popolnoma nedelujočih inštitucijah pravne države (policija, sodstvo, sploh pa tožilstvo), katerim potuho dajejo tudi nekatere politične stranke, ki se zavzemajo za pritiske na tiste, ki opozarjajo na slabo delovanje sistema pravne države v Republiki Sloveniji. Celo sedanja premierka Alenka Bratušek je predlagala, da bi morale politične stranke v Sloveniji sprejeti dogovor, po katerem se pravnih inštitucij več ne bi smelo kritizirati. Takšen predlog sodi v komunistične čase. Če nekaj ne deluje, kot bi moralo, potem je lahko deležno kritike, s tem predlogom bi se pa samo še povečala stopnja korupcije, saj bi se na ljudi pritiskalo že samo zato, ker bi podvomili v slabo delovanje slovenske pravne države. K sreči so druge stranke zavrnile tako nespameten predlog premierke.

Problem korupcije v Sloveniji je zelo močan. Skorumpiran je predvsem javni sektor v navezi z gospodarstvom.

Po našem mnenju je največji delež korupcije prisoten ravno v javnem sektorju, čeprav se omenja vedno le politika.

Politika je bolj na očeh javnosti, zato ima takšen negativen prizvok, kar zadeva korupcije, vendar večina korupcije je prisotna v javnem sektorju, pri javnih uslužbencih.

Politika se korupcije ne loteva pravilno, ampak jo prikriva, občasno se procesirajo neki manjši primeri, ki so bolj ali manj brezvezni, pravega boja zoper korupcijo pa ni.

Sami glede tega podajamo tudi kritiko Komisiji za preprečevanje korupcije Republike Slovenije, ki je zadnja leta postala preveč salonski urad in zgolj eden od členov v nizu nedelujoče verige pravne države.

Problem Slovenije je tudi v tem, da se primeri korupcije zlorabljajo zgolj za politične zdrahe. Torej ne gre za željo boriti se proti korupciji, ampak se primere korupcije zlorablja za diskreditacijo političnih nasprotnikov.

S tem slovenska politika odstopa od bistva boja zoper korupcijo, obenem pa ohranja visoko stopnjo korupcije v javnem sektorju (predvsem problematična sta zdravstvo in šolstvo, kjer je korupcije ogromno. Zaradi prehude korupcije v slovenskem zdravstvu je pred dnevi celo odstopil slovenski minister za zdravje, Tomaž Gantar, saj je imel občutek, da ima zaradi korupcije v sistemu zdravstva zvezane roke in ne more izvesti potrebnih reform v zdravstvu.).

Dodatno ima Slovenija v popolnosti skorumpiran sistem javnega naročanja.

Spomnimo se, da so v tujini predlagali Sloveniji sistem javnega naročanja, ki bi zmanjšal korupcijo pri porabi javnega denarja. Žal se je ta sistem v Sloveniji popolnoma izpridil in postal praktično generator korupcije in sredstvo za legalizacijo koruptivnih dejanj.

Javni razpisi se prirejajo tako, da gredo v prid posameznih političnih ali interesnim skupinam ali pa tistim, ki so za to, da bodo izbrani, pripravljeni dati podkupnine, lepše povedano – provizije.

Sistem javnega naročanja v Republiki Slovenije je torej popolnoma skorumpiran.

V Sloveniji imajo glavno vlogo lobiji, katerih nihće poimensko ne omeni iz dveh razlogo. Prvi je ta, da so netransparentni, zaradi česar jih je težko tako enostavno predstaviti, saj se lahko ljudje, ki so del teh lobijev enostavno začnejo sprenevedati, da to ni res, čeprav je.

Te lobije bi lahko najbolj razgrnilo policijsko tajno sledenje, vendar v nedelujoči slovenski pravni državi se ta način pridobivanja dokazov ne uporablja pogosto in se ga celo ovira oziroma izpodbija na sodiščih kot nezakonit način pridobivanja dokazov.

Drugi problem pa je v tem, da se ljudi, ki bi opozarjali na lobije s konkretnimi imeni, nadleguje s sodnim pregonom, še bolj pa s kasnejšim oviranjem v karieri.

Problem je v tem, ker je sistem korupcije v Sloveniji tako razvit, da onemogoča nek normalen boj proti korupciji, celo normalno poročanje o korupciji.

V Sloveniji sicer je nekaj vidnih oziroma odmevnih primerov korupcije, a roko na srce, to ni nič v primerjavi s tistim, kar ostane v Sloveniji prikrito.

Sami pozdravljamo dejstvo, da je Slovenija končno zdrsnila na seznamu zaznave korupcije in po našem mnenju bi lahko še vsaj za 10 mest (s predpostavko, da se percepcija korupcije ni poslabšala tudi v drugih državah – vedeti je potrebno tudi to, da je Slovenija tokrat prejela tudi slabšo absolutno oceno in ni slabša zgolj na relativni lestvici držav), pa ne bi bilo nič narobe z vidika dejanskega stanja. Verjamemo namreč, da je problem korupcije v Sloveniji še veliko hujši, kot se ga prikazuje. Slovenija si ne zasluži mesta v prvi tretjini držav, kar zadeva zaznavo korupcije.

Sedaj se te zadeve počasi popravljajo, vendar še ne dovolj.

Če za konec ponovimo. Morda je odstop vodstva Komisije za preprečevanje korupcije Republike Slovenije delno povezan tudi z zelo slabim rezultatom na lestvici zaznave korupcije, katero sicer izdeluje nevladna organizacija Transparency International, vendar je splošno sprejet kazalec zaznave korupcije tudi v vladah svetovnih držav.

Kljub padcu pa smo mnenja, da je Slovenija še vedno previsoko na lestvici in to neupravičeno.

Značke prispevka: korupcija