Dossier korupcija

nedelja, 19.januar.2014 - 01:31

Korupcija na slovenskih sodiščih: Obsojenci prek zlorab družbenokoristnih del ostanejo brez kazni

INSTITUT ALTERNATIVNEGA PRESTAJANJA ZAPORNE KAZNI LAHKO POVZROČI RAZRAST KORUPCIJE V SLOVENSKEM PRAVOSODJU IN POSLEDIČNO POVEČANJE KRIMINALITETE V DRŽAVI. 

Nedelujoč sistem družbenokoristnih del v Republiki Sloveniji lahko pripelje (če že ni) do dodatne korupcije v slovenskem pravosodju. Obsojenci na zaporne kazni bi lahko na sodiščih izposlovali alternativno prestajanje zaporne kazni, dejansko pa bi se na ta način lahko izognili vsakršnemu prestajanju kazni.

To, da je v slovenskem sodstvu marsikaj narobe, je znano že vsem, a zadeve so še veliko hujše.

Če so se nekateri zmrdovali nad tem, da slovenska sodišča večino kriminala pometejo pod preprogo in oproščajo evidentne kriminalce, pa ni kaj boljše niti v primerih, kjer pride do dejanskih obsodilnih sodb.

Problem se je pojavil v primerih, ko sodišča izrečejo obsojencem zaporno kazen, ki jo lahko ti opravijo prek družbenokoristnih del.

Te kazni pogostokrat niso izvedene, ali pa so izvedene le na papirju.

V kolikor država v doglednem času obsojencu ni sposobna najti primernega družbenokoristnega dela, pride do zastaranja izvrševanja kazni, kar pomeni, da obsojenci svoje kazni preprosto ne odslužijo, ampak se jim odpiše, kljub temu da so bili obsojeni.

Sicer za takšno stanje ni mogoče kriviti organov, ki iščejo družbenokoristna dela, to so centri za socialno delo, saj so centri prepuščeni samim sebi pri iskanju družbenokoristnega dela za obsojence. Centri se soočajo s težavami, saj organizacije, ki ponujajo delo obsojencem (to so pogosto organizacije, ki ponujajo delo brezposelnim osebam prek programov aktivne politike zaposlovanja – javna dela – brezposelni, katerim Zavod za zaposlovanje Republike Slovenije ponudi delo prek javnih del, se lahko zamislijo nad tem, kako nizkotno jih obravnava država, ko jim ponuja delovna mesta, ki jih namenja obsojencem na zaporne kazni – če nekoga napotijo na javna dela, je to lahko zanje dokaz, da jih država tretira na poniževalen način) niso pripravljene sprejeti določenih profilov obsojencev, predvsem je tu mišljeno na posamezne etnične skupine ljudstva.

Morda bo slovensko sodstvo, kot to zelo rado počne, želelo krivdo zvaliti na Centre za socialno delo, čeprav ni krivda na njih.

Kriva so slovenska sodišča. Torej slovenski sodniki.

Sodišča preložijo odgovornost za kaznovanje organom, ki se soočajo s težavami, ker inštitucije, ki so jih izbrali za opravljanje družbenokoristnih del, določenih obsojencev ne sprejemajo v strahu pred tem, da bodo imeli z njimi težave, ali pa so pod pritiskom vplivnih ljudi, morda celo političnih strank, da se nekaterim obsojencem zagotovi minimalen vložek v družbeno koristna dela – ta dela opravijo le na papirju, ne pa tudi dejansko.

Zaradi tega se je v Sloveniji izoblikoval sistem, po katerem družbenokoristna dela pomenijo izogib kaznim, kljub obsodilnim sodbam.

Slovenija je postala leglo korupcije. Država, ki je, če jo primerjamo z okužbo z virusom HIV, v stanju, ko se je že razvil AIDS, država, kjer je korupcija postala tako močna, da preprosto ni več obvladljiva.

To očitno kaže tudi popolnoma razpadli sistem pravne države. In to je dokaz, da je temu res tako.

Ne samo, da se sodiščem ne more zaupati, da so sposobna uveljvaljati pravno državo zato, ker preveč kriminala pometajo pod preprogo z oprostilnimi sodbami ali pogojnimi kaznimi, ampak tudi v primeru obsodilnih kazni obstaja 1001 način, ko se obsojenci izognejo kazni s tem, ko se zaporne kazni predrugačijo v družbenokoristna dela, nato pa se ta ne izvedejo.

Ali se zavede, da se je kaj izvedlo, čeprav se v resnici ni, ali pa izvrševanje kazenskih sankcij preprosto zastara.

Trenutno prihaja do množičnega zastaranja izvrševanja kazenskih sankcij za obsodilne sodbe, ki so bile izrečene do leta 2009 in ta zastaranja se še nadaljujejo.

Skratka. Pride do administrativne kazni brez dejanskega izvrševanja kazni.

Po določenih informacijah, naj bi nekateri na sodiščih navijali za to, da se njihove kazni spremenijo v družbenokoristna dela, ker vedo, da se bodo tako praktično v celoti izognili kazni, ker sistem družbenokoristnih del pač ne deluje.

To naj bi postal standard delovanja v kriminalnih krogih.

Slovenski proračun meče denar za plače zaposlenih v aparatu pravne države, ki sploh ne deluje.

Slovenija je pravna država, ki očitno deluje samo na papirju, zato ne preseneča, da v tej državi najbolj uspevajo kriminalci.

Ob takšni policiji, tožilstvu in sodstvu, sploh pa ob takšni politiki, kot jo premore Slovenija, to ne preseneča. Sicer niso krivi posamezniki znotraj tega sistema, da ne bo pomote, krivo je dejstvo, da sam sistem ne deluje.

To je isto, kot pri bolniku, ki je zbolel za AIDS-em, ko je imunski sistem uničen in bolnika čaka le še neizogibno dejstvo, to pa je smrt.

V Sloveniji je očitno prišlo do situacije, ko se bo kmalu zgodila smrt pravne države.

Ljudje naj nimajo preveč upanja v to, da pravna države kaj boljše deluje kljub navidezno več obsodilnim sodbam. Vpogled v stanje na področju kaznovalne politike kaže na to, da ta v Sloveniji sploh ne deluje.

Dejansko se stanje sploh ni izboljšalo, kljub temu, da se morda na papirju ali statistikah bere drugače.

Takšno stanje gre na roko povečevanju korupcije v Sloveniji in povečevanju splošne kriminalitete v tej državi.

Lahko rečemo, da sistem  policije, tožilstva in sodstva ne deluje (razen morda za posamezne primere, ki so morda tudi načrtno izpeljani, ker to pričakujejo vplivni neformalni centri moči v državi, bodisi z ene politične, bodisi z druge politične strani ali pa s strani drugih vplivnih centrov (sploh na lokalnem nivoju)).

Slovenija preprosto v večini primerov ni sposobna zagotavljati pravne države, ampak je učinkovita le navidezno. Zato inštitucije pravne države ne zbujajo zaupanja. Vsaj nam ne.

Sodišča se zavedajo, da sistem družbenkoristnih del ni učinkovit, pa kljub temu uporabljajo ta način alternativnega prestajanja kazni.

Zatorej je krivda prvenstveno na slovenskih sodnikih, da se nekateri uspejo izogniti kazni kljub obsodilnim sodbam.

Kako potem ljudje sploh lahko zaupajo slovenskih sodnikov, da ti udejanjajo pravno državo? Nikakor.

Glede na dejstvo, da je totalno neučinkovit sistem družbenokoristnih del (znan kot alternativno prestajanje zaporne kazni) postal obvod za izognitev kaznim, se poraja vprašanje, ali morda ne prihaja tudi do podkupovanja sodnikov s strani osumljencev, v denarnem ali kakšnem drugačnem smislu, da jim ti omogočijo izognitev kazni, sploh v primerih, kjer se sodnika ne bi dalo podkupiti, da poda oprostilno sodbo, ker bi to lahko vrglo senco dvoma vanj, sploh v primerih, kjer so dokazi, ki dokazujejo krivdo neizpodbitni.

To bi lahko postal torej še en razlog za podkupovanje slovenskih sodnikov.

Seveda se bo krivda nato pokvarjeno prenesla na Centre za socialno delo, čeprav ti niso zadolženi za izvajanje sankcij, ampak so za to zadolžena sodišča.

Več o konkretni problematiki si preberite v spodnjih člankih:

Finance: Sodišče zaradi pogodbe za Južno nad metliški CSD

Finance: Sodišče zaradi pogodbe za Južno nad metliški CSD

Lokalno.si: Dolenjski list: Družbeno koristno delo – Najraje bi jih videli z lopato v roki

Značke prispevka: korupcija