Dossier korupcija

nedelja, 31.avgust.2014 - 09:17

Kljub grožnjam s sankcijami EU proti Rusiji se mora Ukrajina začeti deliti na dva dela.

Ukrajina se je znašla na točki razpada, a zahodne države, predvsem ZDA in EU, niso sposobne tega uvideti, saj še vedno niso pripravljene spoznati, da so se zadeve spremenile in da je prišel čas sprememb. Vse meje ne bodo mogle obstati kot v času po drugi svetovni vojni in to je jasno vsem razen zahodnim državam, ki niso pripravljene sprejeti dejstva, da je njihova ureditev, katere se oklepajo, postala obsolentna in že preživeta. Ukrajina je ena od držav, ki ob novi ureditvi zagotovo ne bo več nikoli bila takšna, kot je bila poprej. Po našem mnenju bi bila najbolj optimalna razdelitev Ukrajine, kot je prikazana na spodnji sliki.

Rusija mora bolj odločno ščititi svoje interese v Ukrajini, sploh na jugovzhodu Ukrajine, saj ima glede Ukrajine veliko bolj pravilno stališče kot ga imajo zahodne države. Nikoli več se ne bi smelo zgoditi, da ruski uporniki v Ukrajini ostanejo brez podpore Rusije, tudi zaradi tega, ker bi napredovanje ukrajinske vojske na JV Ukrajine pomenilo destabilizacijo in nove nepotrebne žrtve. Ukrajina namreč ne more več obstati kot edinstvena država. Vsakršna večja prisotnost ukrajinske vojske na JV Ukrajine bi pomenila eskalacijo nasilja in povečevanje nestabilnosti. Jugovzhodni del Ukrajine je dejansko postal ruski in Rusija bi morala stremeti k temu, da pod svoje okrilje vzame tisto, kar je njenega, bodisi kot pripojitev v rusko ozemlje, bodisi kot (vsaj začasno) ustanovitev nove državne tvorbe (Severovzhodne Ukrajine, ki bi se lahko poimenovala tudi Nova Rusija), ki bi gravitirala k Rusiji kot narodnostno gledano matični državi. Rusija je malo preveč popuščala zahodu, ki vodi popolnoma napačno politiko do Ukrajine. Rusija mora prenehati s takšno servilnostjo in se mora začeti bolj zavzemati za svoje pravice, še posebej zato, ker je pravica v primeru Ukrajine na njeni strani in ne na strani zahodnih držav, ki nimajo resnih argumentov za vztrajanje pri celovitosti Ukrajine. Ozemeljska celovitost Ukrajine je lahko prisotna zgolj ob predhodni razdelitvi Ukrajine na dva dela. SZ del je lahko celovit, JV del pa naj postane ruski.

JV del Ukrajine bi se lahko povezal v novo začasno državno tvorbo, ki bi se poimenovala Nova Rusija. Ta novonastala država bi gravitirala Rusiji. V prihodnosti pa bi se lahko z Rusijo tudi povezala kot sestavni del Ruske federacije.

Še pred dnevi je kazalo, da Rusija izgublja svoj vpliv na jugovzhodu Ukrajine, saj so ukrajinske sile začele nevarno napredovati na vzhod države, a zadeve so se trenutno ponovno začele stabilizirati in ruski uporniki so s pomočjo »zunanjih sil« ponovno začeli prevzemati nadzor nad vzhodom države.

Nevarnost je tako vsaj začasno umaknjena.

Vendar sama situacija je še vedno napeta.

Rusija več ne bi smela dovoliti ponovne dominacije ukrajinskih sil na jugovzhodu Ukrajine, kajti to bi samo povečalo število smrtnih žrtev.

Rusija mora zavzeti trdo stališče glede Ukrajine in se zavzeti za cepitev te države na dva dela.

Svet več ni v situaciji, ko bi se moralo za vsako ceno upoštevati načelo nespreminjanja meja držav, ki velja vse od konca druge svetovne vojne. To načelo je zastarelo. In to je potrebno vedeti.

Napočil je čas sprememb.

Ukrajina ne more več obstati kot država, ki je obstajala do sedaj. To je splošno znano dejstvo.

Ukrajina je v situaciji, ko mora razpasti kot dosedanja država.

Zahod želi vsaj navidezno ohranjati neko ureditev, ki je že preživeta, ohranjati želi načelo nespreminjanja meja, želi ohranjati svoj vodilni status v svetu, ki pa ga izgublja.

Sankcije, ki jih je sprejela EU proti Rusiji lahko kratkoročno povzročijo nevšečnosti tudi Rusiji, a se Rusija ne sme bati efektov teh sankcij, podanih s strani EU.

Dejstvo je, da mnoge države EU dolgoročno nameravajo sodelovati z Rusijo še naprej, ne glede na to, kaj pravijo v Bruslju.

Če bi EU sprejela hujše sankcije zoper Rusijo, bi dolgoročno to pripeljalo do neupoštevanja EU-ja s strani precej držav članic EU. EU bi začela obstajati samo še na papirju.

Torej. Vsaka sankcija EU zoper Rusijo bo dolgoročno pomenila šibitev Evropske unije in ne Rusije.

To naj ima Rusija v mislih, ko bo na prekretnici, kaj storiti, ali se ukloniti sankcijam EU, ali nadaljevati nekaj, kar je neizogibno, to pa je nadaljevanje cepitve Ukrajine na dva dela.

Zahod v odnosu do Ukrajine ne vodi pravilne politike. Politika zahoda je v primeru Ukrajine popolnoma napačna. Zahod živi v zanj ugodni preteklosti, ne zavedajoč se, da je ta minila in da se zadeve močno spreminjajo, pa ne zgolj na področju Ukrajine, ampak marsikje na svetu.

Svet prehaja skozi obdobje transformacije in so zato spremembe čisto normalne.

Rusija je do sedaj zaradi kratkoročnih strahov (strah pred kratkoročno izgubo recimo poslovnih priložnosti ali pred kratkoročno izgubo naklonjenosti posameznih držav Rusiji (izguba ugleda) in podobno) popuščala pred bolj ali manj praznimi grožnjami EU s sankcijami, sedaj je končno začela bolj uveljavljati svoje interese.

Vladimir Putin je v enem od govorov povedal, da si nihče ne želi napadov na Rusijo, saj je ta ena največjih jedrskih sil v svetu. To je res.

Če sami podamo nek hipotetičen črni scenarij, bi Rusija v primeru zaostritve odnosov z Evropo (Natom) najbolj verjetno preusmerila jedrske konice na vsaj šest politično pomembnih ciljev v Evropi.

To so Berlin, Pariz, London, Bruselj (v manjši meri Strasbourg, zato ga nismo upoštevali), Stockholm in Varšava.

To je šesterica politično strateških mest, ki bi najbolj ogrožala ruske interese v primeru najbolj črnega scenarija – oboroženega spopada med EU in Rusijo.

Ta scenarij je seveda samo hipotetičen, da ne bo pomote.

Rusija se je torej začela zavedati, da EU nima te moči, s katero bi lahko uspešno parirala Rusiji v pogledu razvoja ukrajinske krize, niti moralne moči.

Namreč. Vedno se je potrebno vrniti na čas začetka ukrajinske krize. To je nasilna odstranitev demokratično izvoljenega predsednika Janukovića z mesta predsednika Ukrajine.

Evropska unija se vseskozi zavzema za neko demokracijo in volitve. S tem, kar je EU pomagala narediti v Ukrajiini, je dejansko izgubila moralno moč, saj je poteptala tisto, kar najbolj izpostavlja – demokracijo in demokratične volitve.

Torej. EU nima niti ene same stvari, s katero bi lahko upravičila svoje interese, kar zadeva Ukrajina, nima finančne moči, nima vojaške moči in nima moralne moči, niti povezanosti med državami (države EU še zdaleč niso usklajene glede sankcij Rusiji – mnogo držav v EU se počuti ujetnice tistih držav, ki zagovarjajo ukrepe zoper Rusijo, čeprav jih same ne zagovarjajo). Ravno zato se vedno obeša na neko načelo nespreminjanja meja, ker je to edina stvar, na katero se lahko EU nasloni.

EU nima torej praktično nič oprijemljivega, s čemer bi lahko izsiljevala Rusijo.

Zato je precej nenavadno, da se Rusija pusti izsiljevati Evropski uniji.

Zanimivo je, da je EU na čelo Evropskega sveta postavil Donalda Tuska, Poljaka, ki je izrazito nenaklonjen Rusiji.

Evropska unija je očitno na vrh postavila antiruske osebnosti in s tem dala jasno vedeti, kakšen bo njen odnos do Rusije v prihodnosti.

Rusija tudi če bi želela imeti neke dobre odnose z EU, teh ne bo mogla imeti. EU se s sedanjo politično sestavo njenega vrha ne bo nikoli uspela iskreno povezati z Rusijo.

Rusija bi torej že lahko zaznala, da je postal prijateljski odnos EU do Rusije nemogoč, tudi če bi Rusija v celoti popustila glede Ukrajine – v tem primeru bi Rusija doživela posmeh Evropske unije in njenih politikov, sploh tistih, ki so antiruski tipa Poljaki.

Skratka. Prišli smo v situacijo, ko bo potrebno močneje zastopati lastne interese.

Predvsem Rusija bo morala prenehati z defenzivno politiko v odnosu do Ukrajine.

Potrebno se je sprijazniti z dejstvom, da je Ukrajina država, ki bo razpadla, kajti dejansko nima nobene možnosti več obstati kot država, katero smo poznali prej.

Tisti, ki se tega ne zaveda, načrtno zavaja samega sebe. To v veliki meri počnejo zlasti v EU, kjer niso sposobni prepoznati situacije.

Rusija po našem mnenju nikakor več ne bi smela dovoliti, da jugovzhod Ukrajine spet pride pod popolno oblast Ukrajine. To bi bila strateška napaka Rusije.

Zaenkrat so se zadeve ponovno obrnile vsaj delno v prid ruskega prebivalstva na JV Ukrajine, se bo pa videlo, kako bodo zadeve potekale naprej.

Rusiji gre svetovno gledano v prid tudi dejstvo, da so zahodne države trenutno obremenjene še z eno zadevo (ISIL), kar še dodatno šibi njihovo moč, kar zadeva reševanje ukrajinske krize.

Rusija ima glede tega kar nekaj sreče. Ali jo bo izkoristila, se bo pa še videlo.

Bistvo tega članka je torej, naj Rusija ne popušča pri svojih interesih, kar zadeva Ukrajino, še posebej zato, ker zahodne države glede Ukrajine nimajo prav in vodijo popolnoma napačno politiko, česar se očitno niso sposobne zavedati in zato po nepotrebnem ustvarjajo konflikt z Rusijo.

Značke prispevka: Razdelitev Ukrajine