torek, 26.maj.2015 - 10:31

Slovenska politika uvaja komunistični verbalni delikt na spletu pod krinko boja zoper sovražni govor

Slovenski kulturniki so se pred leti borili zoper ukinitev kulturnega ministrstva, češ da se tako uničuje slovenska kultura. Sedaj taisto kulturno ministrstvo uvaja zakonodajo, ki bo omejila svobodo govora v Republiki Sloveniji. Zanimivo.

Levičarske stranke v Sloveniji imajo pogosto potrebo po izvajanju pritiska na ljudi, kakršen je bil značilen za čas komunizma v Republiki Sloveniji. Svoje želje po izvajanju represije pogosto zavijajo v celofan kršitve človekovih pravic, saj na ta način najlažje uveljavijo zakonodajo, katere osnovni namen je utišanje kritičnih mnenj.

Will minister of culture Julijana Bizjak Mlakar destroy all the “political bastards” in Slovenia?

julijana_bizjak_mlakar_against_the_freedom_of_speech

Slovenski politiki, predvsem levičarski, pa tudi desni politiki, so znani po koketiranju s komunistični prijemi. Predvsem ljub jim je verbalni delikt.

Verbalni delikt je najenostavnejše povedano kaznovanje vsakršne kritike zoper oblast. Zaradi verbalnega delikta so se mnogi v bivši SFRJ, katere del je bila tudi Slovenija, soočali z izrazito represijo države, če so podajali kritike nasproti oblasti.

Verbalni delikt je bil uperjen proti vsem slojem ljudstva, predvsem pa je bil uperjen proti novinarjem in kulturnikom.

Glavna funkcija verbalnega delikta je bila nadeti nagobčnike ljudem, ki so kritizirali oblast.

V današnjem času imajo politiki še vedno željo vzpostaviti verbalni delikt, vendar pogostokrat zakonodajo zavijajo v celofan.

Torej. Najdejo namišljen problem in restriktivno zakonodajo uporabijo kot neko rešitev za ta problem. Pogostokrat v ta namen uporabijo kvazi razloge o ščitenju človekovih pravic.

Tako se je slovenska politika po aferi Radan v slovenskem zdravstvu, kjer je zdravnik osumljen sedmih smrti svojih pacientov, ki naj bi jih ta zagrešil namerno in posledični kritiki javnosti, ki je bila najbolj izražena na spletu, odločila dati nagobčnik spletnim medijem.

Slovensko politiko predvsem motijo posamezni politični angažirani mediji, komentarji na članke, spletni forumu, pa tudi karikature, ki se pojavljajo na slovenske spletu.

Slovenska politika želi pod pretvezo zatiranja sovražnega govora nadeti nagobčnike politično angažiranim spletnim medijem.

Glavna novost nove slovenske zakonodaje, katero je pripravilo slovensko kulturno ministrstvo, katerega vodi ministrica Julijana Bizjak Mlakar, ki prihaja iz kvote stranke Desus, v preteklosti pa je bila poslanka stranke Socialni demokrati, je v tem, da se razširja odgovornost za komentarje tudi na urednike spletnih medijev,

Takšna zakonodaja bo omogočila izvajanje pritiskov zoper spletne medije tudi zaradi komentarjev na njihove članke.

V Sloveniji, ki je znana po tem, da ljudje v njej radi koketirajo s komunistično represijo, bi to pomenilo predvsem napade na politično angažirane medije.

Namreč. Edino ti mediji odpirajo teme, v katerih bi se lahko znašli tudi komentarji, ki so lahko bolj močni oziroma kritični.

Pri konkretni zakonodaji je sicer problem, kako nekdo dojema sovražni govor.

Primer. Nekdo nekoga ne mara in ga hoče utišati, uničiti. V Sloveniji te osebe ne bodo napadli direktno, da se vidi, da je namen oblasti utišati takšno osebo, takšen medij, ampak se bo to zgodilo posredno. Preiskalo se bo vse možne zapise na posameznem mediju z namenom najti takšnega, ki bi ga lahko procesirali zaradi bojda sovražnega govora v njem.

Komentarji so kot naročeni za takšno izvajanje pritiskov, ker je znano, da so komentarji pogostokrat zelo hudi, pa tudi zlorabe so pri komentarjih možne. To pomeni. Nekdo lahko načrtno napiše en problematičen komentar in povzroči uvedbo postopka zoper medij, v katerem je bil ta komentar zapisan.

Problem je tudi v dojemanju sovražnega govora. Slovenija ima recimo skrajno levičarske politike (recimo pred časom je bila takšna Majda Potrata ali še bolj Tamara Vonta), katerim že vsaka kritika, ki ne sovpada z njihovim razmišljanjem, pomeni sovražni govor.

Majda Potrata napadla novinarko POP TV.

Majda Potrata (ko je še bila poslanka) novinarki 24 ur: “Vi objavljate samo hudobne prispevke!”

Tamara Vonta nahruli govornike o sovražnem govoru in jih nažene z govornice v parlamentu

Opomba: Tudi sami se ne strinjamo z govorniki, ki so govorili o abortusu in glede tega vprašanja delimo mnenje Tamare Vonte, a Tamara Vonta bi po našem mnenju lahko dovolila govornikom svoje mnenje.

To so pogostokrat ljudje, ki človekove pravice zlorabljajo za načrtno uvajanje represije v državi.

Uvajanje takšne represivne zakonodaje omogoča tovrstnim ljudem izvajanje pritiskov na svobodo govora.

Po našem mnenju se bo takšna zakonodaja, ki jo sprejema ministrstvo za kulturo, sprevrgla v vzvod za obračunavanje s politično angažiranimi stranmi in bo kot rezultat imela manjšo svobodo govora v Republiki Sloveniji.

To je dejstvo.

V novi zakonodaji o regulaciji sovražnega govora po našem mnenju ne gre za neko silno skrb glede širjenja sovražnega govora, ampak gre prvenstveno za željo politike, da utiša posamezne spletne strani v Republiki Slovenije.

Slovenija gre očitno po poti Viktorja Orbana oziroma Recepa Tayiipa Erdogana, s to razliko, da so v Sloveniji levičarske stranke tiste, ki želijo implementirati takšno restriktivno zakonodajo.

Proti katerim točno spletnim stranem so se uperili slovenski levičarski politiki bo verjetno znano v prihodnosti, ko bo zakonodaja prišla v veljavo in se začela izvajati.

Je pa zakonodaja več kot očiten dokaz, da obstaja zelo nedemokratična miselnost v nekaterih slovenskih levičarskih političnih strankah.

Če podamo primerjavo z ZDA, bi bilo tam nepojmljivo, da bi država onemogočala ljudem svobodo govora, tudi če je ta zelo kritična, v državi, kot je Slovenija pa očitno ni za pričakovati kakšno pretirano svobodnost, vsaj kar zadeva določene politike in kar zadeva določene tematike, ki so v Sloveniji tabu, recimo podajanje kritik zoper določene državne sisteme, ki se jih ne sme kritizirati.

RTV Slovenija: Novelirana medijska zakonodaja bo regulirala sovražni govor



Odgovorite