Dossier korupcija

nedelja, 11.oktober.2015 - 09:39

Slovenci z debilnimi primerjavami nad humanitarno pomoč za begunce

NEHUMANO PROBLEMATIZIRANJE POMOČI BEGUNCEM

NEKATERI SLOVENCI BEGUNCEM ZAMERIJO PREJEMANJE HUMANITARNE POMOČI

Če si je neka Slovenka »Radojka« dovolila pisati Borutu Pahorju, Miru Cerarju in Slovenskim novicam, kjer se huduje nad slovensko pomočjo beguncem, bi se lahko vsaj v celoti predstavila, da se ve, ali je njeno pismo sploh verodostojno. Prav tako bi se dotična »Radojka« lahko zamislila nad seboj, predvsem nad tem, ali je pošteno problematizirati humanitarno pomoč beguncem. To, kar počne, nam zveni nečloveško.

Koliko pisem Slovencev prejme Borut Pahor in koliko od teh pisem je verodostojnih?

Slovenski predsednik Borut Pahor se je zavzel za pomoč beguncem v Sloveniji. Begunec na sliki ima sicer zanimivo majico z napisom: “Bomb police station”.

Na Dossier korupcija obravnavamo begunsko problematiko precej podrobno in z različnih aspektov, zato smo precej pozorni na članke, ki zadevajo begunsko problematiko.

Tako smo v Slovenskih novicah naleteli na članek, ki se nam zdi precej beden.

Gre za članek, kjer se primerja slovenske reveže in begunce, češ da se »za begunce najdejo lepi vzglavniki, postelje, posteljnina in še in še, za naše uboge Slovenčke pa ni denarja.«

Ta članek se nam zdi zelo neprimeren.

Ve se namreč, da v Sloveniji obstajajo revni ljudje, ki težko živijo, vendar to ne pomeni, da se mora te revne ljudi zlorabljati za namen delovanja proti beguncem.

Begunci so deležni večje pozornosti, ampak upravičeno, gre namreč za ljudi, ki so izgubili popolnoma vse, trenutno pa nimajo niti lastne države, ki bi jim lahko pomagala, to še posebej velja za begunce iz recimo Sirije.

Morda ljudje vidijo, da ti begunci dobijo razna oblačila in druge stvari in zato nekateri dobijo mnenje, da je za njih bolj poskrbljeno kot za druge, vendar ti ljudje nimajo ničesar. Gredo v neznano in ne vedo, kaj jih tam čaka. Zatorej se ne sme delati takšnih primerjav.

Iskreno povedano, pa moramo reči tudi to, da močno dvomimo v to, ali je pismo, ki naj bi ga bralka Slovenskih novic, ki ji je glede na poročanje Slovenskih novic ime Radojka, poslala Cerarju, Pahorju in Slovenskim novicam, sploh verodostojno.

Slovenci so narod, ki je znan po izjemnem laganju. Gre za neverjetno lažniv narod, ki ima laganje v svoji srži. Seveda ne vsi Slovenci, ampak veliko njih. Vse informacije, ki pridejo iz Slovenije, so zato po našem mnenju precej neverodostojne, razen preverjenih.

Skratka. Slovenci niso narod, ki bi mu lahko verjeli.

Tudi konkreten primer je nenavaden. Predvsem ime Radojka nas v celotni zgodbi zelo moti.

Radojka namreč ni slovensko ime in sedaj imamo primer neke bojda Radojke, ki je pisala celo predsedniku države Borutu Pahorju in predsedniku vlade Miru Cerarju ter Slovenskim novicam, češ kako Slovenija daje veliko za begunce, medtem ko ubogim Slovenčkom, ki so revni, ne da ničesar.

In ta pisma je po poročanju Slovenskih novic razposlala po elektronski pošti.

Nam je precej tuje, da bi neka Radojka tako pripadniško govorila o Slovencih.

Zato močno dvomimo, ali je njeno pismo res verodostojno. Zelo verjetno je, da je že samo ime izmišljeno, morda tudi načrtno.

Bilo bi zelo dobro, da Slovenske novice objavijo tudi priimek te Slovenke »Radojke«, tako da se ve, ali ta oseba res obstaja oziroma ali je res kaj napisala, ali pa gre samo za neko pismo, ki je podpisano s fiktivnim oziroma nepravim imenom.

Namreč. Ne gre nam v glavo, da bi takšne, skorajda nacionalistične besede, kot so jih predstavile Slovenske novice, napisala neka oseba, ki ji je ime Radojka.

Radojka namreč niti pod razno ni slovensko ime.

Upamo, da so Slovenske novice preverile, kdo je ta oseba Radojka, ne pa da so dobile neko informacijo prek interneta in jo takoj vrgle gor kot članek, samo zato, ker je ta dotična Radojka v pismu omenila 2 članka od Slovenskih novic.

Skratka. Bistvena je verodostojnost informacij.

V Sloveniji, ki je znana po laganju in neiskrenosti, žal to moramo povedati, čeprav se ne sliši lepo, je namreč težko vedeti, ali so informacije verodostojne ali ne.

Če bi oseba, ki je napisala pismo Cerarju in Pahorju in Slovenskim novicam, imela kakšno drugo, bolj slovensko ime, bi celo lahko verjeli v verodostojnost pisma, tako pa močno dvomimo v verodostojnost.

Ta dotična Radojka, ki očitno piše pisma na najvišje inštance z očitno precej nacionalističnim pridihom, bi se lahko predstavila v celoti, tako da se vidi, kdo je ta oseba, ki je napisala to pismo in ali je ta oseba sploh resnična, ali gre samo za psevdonim, ali pa še huje, za ukradeno identiteto, torej da se nekdo predstavlja za nekoga drugega. Žal je na internetu kraja identitete zelo enostavna. Kraja identitete bi bila v konkretnem primeru še najhujša, saj bi lahko nekdo v imenu druge osebe, ne da bi ta sploh vedela za to, pisal bedarije in jo tako postavljal v slabo luč.

Nam je namreč še vedno popolnoma nepojmljivo, da bi neka Radojka govorila “naši ubogi Slovenčki” in podobno.

Zato se nam zdi vse skupaj nateg. Ime Radojka preprosto ni slovensko. Prej bi verjeli, da so pismo napisali neki nacionalistični Slovenci, ki so se samo lažno predstavili z nekim tujim imenom, kar za nekatere Slovence ne bi bilo nič čudnega, glede na to, kakšni so.

Če se po tem daljšem, morda nekoliko neumestnem razglabljanju o verodostojnosti avtorstva pisma, vrnemo na bistvo.

Ljudje morajo pokazati več humanosti do beguncev. Ti ljudje so izgubili vse. Nekateri sicer imajo določen denar, mnogi tudi zato, ker so, preden so zbežali, pobrali ves denar, ki so ga imeli, prav tako pa so nekateri tudi prodali svoje premoženje in so tako dobili nek denar.

A ti ljudje so upravičeno deležni humanitarne pomoči.

To so ljudje, ki jim nihče ne more pomagati, ker nimajo več svoje države (vsaj trenutno, za časa trajanja vojne).

Zato se ne sme nikoli problematizirati beguncev v smislu, ah kaj vse oni dobijo, medtem ko pa za domače reveže ni poskrbljeno.

To je navidezna situacija.

Prav je, da se beguncem pomaga in begunci nikoli ne smejo biti izgovor za druge slabe stvari.

Vsak begunec, ki je trenutno prisoten na področju EU, mora biti deležen humanitarne pomoči.

To je osnovna civilizacijska vrednota, katero EU mora zagotavljati.

Seveda mora Slovenija skrbeti tudi za domače reveže, vendar nikoli ne sme zaradi domačih revežev odreči pomoči beguncem, ki se nahajajo na njenem teritoriju.

Zato sami pozdravljamo vsakršno humanitarno pomoč beguncem.

Res pa je, kot smo povedali že v določenih naših drugih člankih, sami ne bi dovoljevali, da se pri begunski pomoči upoštevajo brezvezni verski nauki. Sami bi beguncem dajali za jesti tudi svinjino in jim rekli: “Take it or leave it, you should not be picky in your place.”

Skratka. Ljudje morajo humanitarno pomoč, sploh tisto osnovno, jemati kot nekaj nujnega, ne pa kot nekaj negativnega, kot nekaj, kar begunce dela bolj pomembne kot druge revne ljudi.

Čeprav je seveda potrebno poskrbeti tudi za druge.

Recimo nam se je zdelo malo neprimerno, ko so slovenski policisti, ki so skrbeli za red med begunsko krizo, ko so begunci nekaj dni hodili tudi čez Slovenijo, prejeli za obrok samo dva majhna sendviča in čokoladico in so potem kar malo z zavistjo gledali na begunce, ki so prejemali tri tople obroke. To je bil nek spodrsljaj slovenske države, ki pa se je saniral, tudi s pomočjo dobrih ljudi iz lokalnega okolja. Država seveda mora poskrbeti za prehrano policistov, sploh v posebnih akcijah, saj so le ti izredno obremenjeni v teh situacijah.

Ampak kljub temu se ne sme nikoli begunske nesreče jemati z neprimernimi primerjavami. Tu mislimo na besede določene Radojke, če je to sploh pravo ime konkretne osebe.

Bralki Slovenskih novic, »Radojki«, bi svetovali, naj premisli, ali se ji zdi prav, da problematizira nesrečo beguncev v povezavi z nekaterimi konkretnimi primeri revščine v Sloveniji.

Begunci so namreč potrebni pomoči.

Res pa je, da je tok beguncev prehud in ga je potrebno ustaviti. Beguncem je potrebno dopovedati, da ne hodijo več v Evropo.

Sicer pa lahko podamo tudi komentar na eno izmed družin, v katere hiši naj bi bile tudi podgane, na katero je opozorila bralka Slovenskih novic »Radojka«.

Kar zadeva dotrajanost hiše in revščino, tu država morda res mora pomagati, kar zadeva podgane, je pa to čisto nesprejemljivo s strani same družine.

Osnovno higieno ima lahko vsakdo, pa tu ne mislimo, da mora biti sedaj vse brezhibno čisto, sploh ne, ampak da ima nekdo podgane v hiši in nič ne stori glede tega, je pa čisto sam kriv. Tudi revnejši ljudje lahko poskrbijo za določene zadeve sami. Da nekdo »po cele noči ne spi, ker se boji, da mu ne bodo miši otroke poglodale«, je za nas znak lastne lenobe. Ni potrebno biti ravno bogat, da poskrbiš za higieno do takšne mere, da se ti v domu ne množijo miši ali celo podgane.

Za konec se sprašujemo, kaj oseba, ki je napisala pismo Pahorju, Cerarju in Slovenskim novicam, sploh hoče. Ali hoče več pomoči za Slovence, ali želi samo izraziti ogorčenje nad tem, da Slovenija pomaga beguncem in pokazati svoje protibegunsko stališče, češ kaj se to pravi, da Slovenija pomaga beguncem, pa ne poskrbi za lastne reveže.

Ravno zato pravimo, da bi bilo dobro, da se konkretna oseba predstavi v celoti, v nasprotnem primeru je potrebno mnenje te osebe zavreči kot neverodostojno, da ne omenjamo dejstva, da je takšno mnenje očitno zelo nepošteno tudi do beguncev.

Če na koncu podamo še članek Slovenskih novic.

Slovenske novice: Pismo Pahorju in Cerarju: Sramota, za naše uboge Slovenčke pa ni denarja

Značke prispevka: Begunska kriza