Dossier korupcija

sreda, 14.oktober.2015 - 10:14

Rusija širi koalicijo držav na Bližnjem vzhodu. Rusijo podpirajo Sirija, Libanon, Iran, sedaj pa še Irak, ki je razočaran nad nesposobnostjo ZDA.

RUSIJA KREPI KOALICIJO AKTIVNIH DRŽAV NA BLIŽNJEM VZHODU

Rusija širi koalicijo držav proti islamski državi. Poleg sirske vlade Rusijo podpira tudi Hezbolah, ki je že siceršnji zaveznik Bašarja al Asada, in po novem tudi Irak. Pomembno vlogo v koaliciji pa bo imel Iran, ki lahko zagotovi močne kopenske enote, ki so prav tako izjemno pomembne pri vojaški operaciji, ki pa bodo prišle na vrsto malo kasneje (a kmalu), ko Rusija z zračnimi napadi oslabi moč islamske države in drugih terorističnih skupin.

Interativna mapa Sirije – Google Maps

Američani so še pred dnevi omalovaževali Rusijo, češ da ima ta država na Bližnjem vzhodu v povezavi z njeno vojaško akcijo le enega zaveznika, to je Sirijo, medtem ko imajo sami za seboj 60 držav.

Američani so znani po tem, da radi vodijo propagandno vojno, pri čemer pogostokrat uporabljajo tudi laži s ciljem demoralizirati nasprotnika, ki je za ZDA v Siriji prej Rusija kot islamska država.

Seveda ima Rusija v Siriji za zaveznika režim Bašarja al Asada, saj je formalno gledano tudi prišla v Sirijo po klicu na pomoč s strani Asada.

Ni pa res, da je zaveznik Rusije v Siriji samo sirska vlada, ampak ima Rusija več zaveznikov, in sicer gibanje Hezbolah iz Libanona in pa Iran, ki predstavlja neko protiutež Savdski Arabiji na Bližnjem vzhodu.

Dodatno pa je Rusija na svojo stran pridobila še Irak, ki se je, razočaran nad neaktivnostjo Združenih držav Amerike pri reševanju problema Islamske države, bolj naslonil na Rusijo, saj meni, da je Rusija očitno veliko bolj uspešna od ZDA v boju z islamsko državo.

Amerika se hvali s številčnostjo zaveznikov, kar zadeva boj z islamsko državo, vendar dejstvo je, da je večina ameriških zaveznikov zgolj fiktivnih. Vsi ameriški zavezniki skupaj ne premorejo takšnih vezi kot jih ima Rusija z nekaj zavezniškimi državami na Bližnjem vzhodu.

To je potrebno jasno povedati. To je isto, kot da bi se nekdo hvalil, koliko prijateljev ima na Facebook-u, ko bi se pa vprašalo, koliko jih pa dejansko pozna in se z njimi druži, bi bila pa številka veliko manjša.

Skratka. ZDA imajo neko fiktivno podporo držav v lastni koaliciji, ki pa je zgolj navidezna. Še več. Mnoge države v ameriški koaliciji podpirajo tudi Rusijo.

Ampak spet je pomembno to, koliko so aktivni tvoji zavezniki. Rusija je vzpostavila zavezništvo z zelo aktivnimi zavezniki. Sirska vlada, Hezbolah, Iran, in sedaj še Irak, to so države, ki bodo aktivno sodelovale v bojih na področju Sirije in Iraka, to niso neki »Facebook« prijatelji, kot jih imajo povečini ZDA, ampak zavezniki, ki so aktivni.

Kot je videti, se na Bližnjem vzhodu ustvarja ena zelo močna koalicija držav.

To so Rusija, Sirija, Libanon, Irak in seveda na Bližnjem vzhodu zelo pomemben Iran.

Namesto, da se ZDA posmehujejo Rusiji, bi se lahko kdo posmehoval ravno ZDA, ki se hvali s »Facebook« prijatelji v tej svoji koaliciji.

Edino Savdska Arabija je država, ki je malo bolj aktivno vpletena v krizo v Siriji in Iraku, vendar ta država po našem mnenju ni nobeno veselje, prej netilec problemov glede na njeno podpiranje terorističnih skupin.

Turčija ni neka zaveznica ZDA, ampak ima neke svoje interese, povezane predvsem s strahom pred Kurdi, ki jih po drugi strani podpira ravno Amerika, ker so Kurdi edini dokaj uspešen element v ameriški koaliciji, za razliko od drugih aktivnih elementov, ki so v celoti neuspešni.

Skratka. Rusko zavezništvo je močno, je sestavljeno iz ključnih, aktivnih držav, ki lahko pomembno prispevajo k spremembi trenutne situacije na Bližnjem vzhodu.

Rusija bo v zavezništvu poskrbela predvsem za zračno podporo, ki je izredno pomembna, medtem ko bodo druge države, Libanon, Sirija, Iran in Irak poskrbele tudi za kopenske sile.

Tako bo ta koalicija tvorila popoln vojaški stroj za uničenje svojih ciljev, to je predvsem islamska država, prav tako pa tudi nekatere druge teroristične skupine.

Mnogi menijo, da kopenske sile, tu najpomembnejši delež predstavljajo predvsem iranske kopenske sile, samo čakajo na znak, da se aktivno vključijo v boj. Verjetno se bodo te enote vključile v boj takrat, ko bo rusko letalstvo dovolj močno oslabilo teroristične skupine, predvsem islamsko državo. Na ta način se bo zagotovila večja uspešnost kopenskih sil in seveda zmanjšalo število žrtev v teh kopenskih silah.

Skratka. Gre za eno zelo sistematično akcijo, ki bo, če bo šlo vse po sreči, prinesla rezultate.

Seveda je vprašanje, ali ne bodo ZDA in njene poredne zaveznice, tu mislimo predvsem na Savdsko Arabijo, mešale štrene Rusiji in njenim zaveznicam, kar bi se utegnilo zgoditi.

Enako velja tudi za Turčijo, ki pa je po našem mnenju živčna predvsem zaradi volitev, saj se turški predsednik Recep Tayyip Erdogan boji, da ne bo mogel izvesti spremembe volilne zakonodaje v Turčiji, tako, da bi šla njemu v prid, v kolikor bi se povečal vpliv Kurdov na Bližnjem vzhodu.

Skratka. Turčija ima trenutno neke svoje notranje vzroke, zakaj je proti Rusiji (kar zadeva Sirijo), ne pa zgolj razloga, da ne podpira režima Bašarja al Asada.

Skratka. Turčija se v konkretnem primeru vede posebno predvsem zaradi prihajajočih volitev.

V kolikor Recep Tayyip Erdogan ne bi imel težav v lastni državi, verjamemo, da bi bil bolj naklonjen Rusiji glede na dosedanje dobre odnose, ki jih je imel z Vladimirjem Putinom.

Sami komaj čakamo, da vidimo nadaljevanje vojaške akcije v Siriji in očitno sedaj še v Iraku, saj bi bilo dobro videti neko uspešno vojaško operacijo na delu.

Na tem mestu bi sami še okrcali Evropsko unijo, ki je rekla, da v Siriji ne vidi vojaške rešitve, ampak predvsem diplomatsko. To je lari fari. Dejstvo je, da bo rešitev prinesla predvsem vojaška akcija, ki pa ji bo, kar je normalno, kasneje sledila politična akcija.

Ampak. Brez vojaške akcije se stvari v Siriji ne morejo rešiti. V Siriji ni dovolj zgolj politična akcija, kot to brez veze govori Evropska unija. Vojaška akcija v Siriji bo predpogoj za politično akcijo.

ZDA so vojaško akcijo sicer poskušale izvajati, ampak neuspešno in zelo medlo.

Rusija je prinesla v Sirijo novo dinamiko, ki se je izkazala za veliko bolj uspešno.

Rusko akcijo lahko po našem mnenju ogrozi samo še delovanje Savdske Arabije in ZDA, ki bi morda želele spodnesti akcijo zaradi ranjenega ponosa v smislu, da bi se Američani počutili užaljene, ker v konkretni zadevi niso več glavni. Ampak dejstvo je, da so bili glavni, svet jim je dal priložnost, ki pa je očitno niso izkoristili oziroma je niso hoteli izkoristiti.

Čeprav je res tudi to, da so ravno Američani tudi zakuhali šmoren v Siriji.

Če se ne bi tako trudili spodnesti Bašarja al Asada, do vzpona islamske države ne bi prišlo.

Kakor jim to ni lepo slišati, se morajo ZDA zavedati, da so ravno »zmerni uporniki«, ki so napadali režim Bašarja al Asada, dali možnost skrajnežem, da vzpostavijo islamsko državo.

Čeprav se zmerne upornike želi prikazati kot neke nosilce nove demokracije v Siriji, so po našem mnenju ravno oni glavni krivci za takšen kaos v Siriji.

In to si morajo ZDA priznati.

Razen Tunizije, ki se je čisto slučajno uspela rešiti kaosa po jasminovi revoluciji, predvsem zaradi nekaterih organizacij, ki spominjajo na komunistične organizacije, če smo iskreni, ni arabska pomlad uspela v nobeni drugi arabski državi.

Arabska pomlad je bila glavni sprožilec za vzpon terorizma in islamske države in to je očitno predvsem krivda ZDA, čeprav morda ZDA niso imele nekih slabih intenc.

Ampak tu bi želeli opozoriti na nek pregovor, ki najlepše zveni v hrvaščini.

Put do pakla popločen je dobrim namjerama.

Torej. Pot do pekla je tlakovan z dobrimi nameni.

ZDA so očitno tlakovale pot do pekla za Sirijo in tudi za Irak, pekel pa v tem primeru predstavlja Islamska država.

Če si ZDA resnično želijo miru na Bližnjem vzhodu, bi bilo najboljše, da požrejo ponos in se priklonijo ruski koaliciji držav ali pa naj ji vsaj ne nagajajo.

Če bo vzpostavljen mir, potem bodo vsi na boljšem, ne glede na to, koga se bo dojemalo kot tistega, ki je najbolj zaslužen za mir.

Bistven je predvsem skupen cilj, ki ga Rusija zaenkrat s svojo vojaško akcijo sedaj v največji meri sama (mislimo na zračne napade), ampak dejansko pa skupaj z zaveznicami, ki bodo pomembno vlogo pokazale že zelo kmalu, uspešno zagotavlja.

Značke prispevka: Sirija