sreda, 27.oktober.2010 - 08:26

Zgodba o Vegradu se spreminja v pravo gospodarsko kriminalko. Uničevanje dokumentacije, sporni posli, ukradeni žigi.

Dogajanje v Vegradu se spreminja v pravo kriminalko, ki kaže na močno skorumpiranost Republike Slovenije (čeprav nekateri lokalni in državni funkcionarji to zanikajo in trdijo, da je v Sloveniji malo korupcije, to seveda ne drži), saj je postalo jasno, da so se v Vegradu odvijali nezakoniti posli.

Lojze Peterle, ki je danes član  ultrakonservativne stranke Nova Slovenija, je pripeljal Hildo Tovšak v politiko, ki je bila odskočna deska za njen naskok na vodilno funkcijo v Vegradu.

 

Nekdanjo direktorico Hildo Tovšak je najprej v politiko, na mesto glavne tajnice Slovenskih krščanskih demokratov, pripeljal Lojze Peterle, sedanji poslanec Evropskega parlamenta, ki je sicer član stranke Nova Slovenija, znane po pretirani (že nezdravi) katoliški konservativnosti.

Politična funkcija v stranki SKD je bila za Tovšakovo odskočna deska za naskok na direktorovanje Vegrada. Znano je namreč, da so v Sloveniji kadrovanja na vodilna mesta v podjetjih izključno politična, čeprav formalno to ni zavedeno.

Tudi v primeru Vegrada bomo podali nekaj več informacij, nekje od začetka tega meseca.

Pri Vegradu se je zgodila vsaj ena dobra stvar. Za njegove delavce, ki so bili lačni zaradi neprejemanja plač, je bilo končno poskrbljeno, saj so iz jamstvenega sklada prejeli izplačilo zaostalih plač, do katerega so upravičeni delavci v primeru, da njihovo podjetje gre v stečaj, prisilno poravnavo ali je izbrisano.

Zaradi stavke delavcev in močnih pritiskov je Vegrad vendarle sprejel odločitev o stečaju, čeprav je, kot je znano, najprej prišlo do prisilne poravnave. S stečajem se je zavlačevalo. Po določenih špekulacijah zaradi potrebe po prikrivanju nezakonitosti in uničenju poslovne dokumentacije, ki bi to dokazovala. O tem v nadaljevanju.

Predstavniki državne družbe PGD, ki je v skladu s svojim lastništvom nadzirala družbo, so zahtevali, da revizorji ponovno pregledajo družbo Vegrad, da se odkrijejo morebitne nepravilnosti pri izkazovanju finančnih izkazov podjetja.

Delavci podjetja Vegrad zahtevajo tudi stečaj hčerinskih družb podjetja. V začetku oktobra pa je iz podjetja izginilo 16 štampiljk podjetja. Razlog za izginotje štampiljk je, kot se bo izkazalo v nadaljevanju tega članka, očitno potreba po ponarejanju dokumentacije za prikrivanje nepravilnosti, kjer bi žigi podjetja predstavljali formalni pečat podjetja.

Pri Vegradu se zapleta tudi pri Celovških dvorih. Podizvajalci nočejo dokončati izvedbenih del, dokler jim Nova Ljubljanska banka, ki se zaradi spornih bančnih poslov, katerih Banka Slovenije z Markom Kranjcem na čelu očitno ni nadzirala, tudi sama sooča s hudimi finančnimi težavami in ogromnim dolgom, ne izbriše hipoteke na stanovanja, ki so jih prejeli kot plačilo od Vegrada za dolgove (ker Vegrad ni imel denarja, je izplačeval svoje dolžnike v naturi, predvsem v stanovanjih).

Kriminalisti so na začetku oktobra začeli preiskovati izginotje poslovne dokumentacije Vegrada in Vegradovih žigov. Sodišče je končno odobrilo začetek stečajnega postopka za Vegrad.

Delavci Vegrada so se s stečajno upraviteljico dogovorili, da gredo na zavod za zaposlovanje, kjer bodo uveljavljali pravice do izplačil, delavci Vegradovih hčerinskih družb bodo šli na čakanje.

Vegradovo letno poročilo bo pregledoval zunanji revizor, in sicer družba Ernst &Young.

Osovražena nekdanja direktorica prosulega podjetja Vegrad in nekdanja glavna tajnica stranke SKD, se je odločila, da gre v pokoj.

Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je invalidskemu podjetu Vegrad Inde odvzelo status invalidskega podjetja in tako sprostilo hitrejši postopek stečaja tega hčerinskega podjetja Vegrada, kar je najbolj razveselilo delavce, ki že več časa niso prejeli plač. Vegrad Inde naj ne bi imel niti denarja za stečaj, napovedujejo pa se tudi stečaji drugih Vegradovih hčerinskih podjetij. Naslednji na vrsto za stečaj naj bi prišel Vegrad Montal.

V zvezi z Vegradom se je pojavila še ena odmevna zgodba, ki priča o nezakonitostih v podjetju. Vegrad naj bi opravljal gradbene posle mimo predpisov za različne državne funkcionarje. Zgodba je zelo zanimiva in je že terjala prvo žrtev, vodjo vladnega kabineta premierja Pahorja. Če podamo nekaj člankov, ki obravnavajo to zgodbo, s katero se je začela intenzivno ukvarjati tudi Komisija za preprečevanje korupcije Republike Slovenije, katero po novem vodi Goran Klemenčič, nekdanji državni sekretar na notranjem ministrstvu Republike Slovenije (bil je desna roka Katarini Kresal) in pa soprog “Janševe odvetnice”.

Simona Dimic: “Jaz nisem premožna”

Vegradovi delavi Simono Dimic postavili na laž

Simona Dimic svoje besede dokazuje s pogodbo

Vegrad vendar obnavljal hišo Dimičeve?

Incident v primeru Dimic: grožnje ekipi TV Slovenija

Pahor: Dimičevi zaupam, a naj se izrečejo še instrumenti pravne države

Se je z Vegradovim materialom in delavci zgradilo hiše več funkcionarjem?

Vegrad pomagal graditi tudi Borutu Brezovarju? – Borut Brezovar je glavni inšpektor za delo v Republiki Sloveniji

Namesto Dimičeve začasno Jadranka Gustinčič

No. To je še ena zgodba, ki jo je naplavil potop družbe Vegrad. Jih je pa še več.

Že iz preteklih poročanj medijev je znano, da naj bi imeli nekateri vodilni v družbi Vegrad ogromno premoženje, nekateri tudi več kot 140 stanovanj. Podjetje naj bi torej izčrpavali tudi drugi vodilni v tem podjetju. Vlada Republike Slovenije je ugotovila številne nepravilnosti pri poslovanju podjetja in tudi številne kršitve zakonodaje.

Če se vrnemo k izginuli dokumentaciji in žigom.

Dejstvo je, da so izginili žigi podjetja Vegrad in dokumentacija. Po določenih podatkih naj bi iz podjetja Vegrad v zadnjem času v več ponovitvah kombi odpeljal ogromne količine Vegradove poslovne dokumentacije. Odpeljani so bili po vsej verjetnosti na uničenje. Ukradeni so pa bili tudi žigi podjetja. Po mnenju nekaterih je bilo temu tako, da se uničijo sporni dokumenti in se jih ponaredi z novimi, za kar so bili potrebni žigi. Čez dobra dva tedna so se izginuli žigi podjetja misteriozno spet pojavili, ne pa tudi izginula dokumentacija. Izginila naj bi vsa dokumentacija, ki bi lahko služila za dokazovanje spornih poslov, zato je vprašanje, ali bodo organi pravne države sploh lahko kaj naredili.

Skratka. Vegradova zgodba se je spremenila v eno najhujših zgodb gospodarskega kriminala in propada nekega velikega podjetja. Takšnih zgodb je bilo precej predvsem v devetdesetih letih, ko elementi pravne države tudi niso delovali.



Značke prispevka: ,

Odgovorite