Dossier korupcija

nedelja, 21.november.2010 - 04:52

Rasizem v slovenski politiki – Slovenija želi ustanoviti posvetovalno telo za “južnjake”

Miran Potrč je z drugimi poslanci levice podal predlog za skupno obravnavo “južnjakov”. Predlog je precej rasističen in kaže naslednje. V Sloveniji so vsi politiki rasisti. Če so politiki iz vrst desnice (SDS, NSI, SLS, SNS) nestrpni do takšne mere, da to že meji na fašizem, pa so poslanci iz vrst levice (SD, LDS, Zares, Desus) zmerno nestrpni. Žalostno je, da je predlog med drugim podal tudi Miran Potrč glede na poreklo njegovega zeta. Žigosanje in etiketiranje ljudi namreč ni nekaj pohvalnega. Konkreten predlog pa pomeni ravno to.

Slovenija je izredno rasistična in nestrpna država. Tako tudi njeni politiki. Politiki iz vrst levice so zmerno rasistični, politiki desnice pa trdi rasisti. Trdi rasizem na slovenski politični desnici spodbuja in krepi tudi slovenska katoliška cerkev, ki je znana po močnem sovraštvu do drugačnih, v določenih primerih pa tudi po močnem slovenskem nacionalizmu. Katoliška cerkev ima določene slabosti, ki se jih premalo zaveda in jih prenaša na živelj, sploh tisti primitiven živelj, ki nima nekih zavidanja vrednih intelektualnih kapacitet, v svojih glavah močno radikalizira določena učenja verskih voditeljev (župnikov), ponekod so pa že sami župniki zelo radikalni. Vendar. Še enkrat. Rasizem je značilnost vseh politikov Slovenije.

Rasizma v svoji tipični obliki (na podlagi rase, barve kože) ni tako veliko, razlog je v tem, da črncev in aziatov v Sloveniji ni veliko in so tretirani zgolj kot posebnost, čeprav obstaja rasizem tudi do njih, bodisi negativen, bodisi pozitiven.

Rasizem se v Sloveniji najbolj kaže v odnosu do pripadnikov narodov bivših jugoslovanskih republik.

V Slovencih tli neko sovraštvo do pripadnikov narodov drugih republik bivše Jugoslavije. Slovenci te ljudi zmerjajo z žaljivimi izrazi tipa balkanci, južnjaki. Kar je problematično, je to, da se vse meče v isti koš, ne glede na to, da so nekateri kulturno in zgodovinsko čisto enaki kot Slovenci (recimo Hrvatje, po svoje pa tudi Srbi), nekateri pa kulturno celo na višjem nivoju kot Slovenci, sploh bolj kot kakšni primitivni slovenski kmetje, ki s svojim primitivizmom dokazujejo, da je kulturni razvoj nekatere slovenske ruralne predele očitno zaobšel.

Rasizem Slovencev do “južnjakov” se kaže na več področjih. Ne glede na to, kdo je bolj sposoben, bo dobil službo ali pa kakšno državno ugodnost Slovenec, “južnjake” se zlorablja za manj vredna delovna mesta, za manj plačana delovna mesta, nekatere tudi za zahtevnejša delovna mesta, a z manjšim plačilom in z manjšo možnostjo napredovanja, tudi uradne inštitucije delajo diskriminacijo do “južnjakov”.

Še posebej je žalostno, da se takšna diskriminacija dela tudi z ljudmi, ki so nazorsko in sicer enaki Slovencem (to so predvsem Hrvatje (ki so praktično čisto podobni Slovecem) in tudi Srbi kljub (kar zadeva Srbe) različni pisavi in religiji).

Tisti redki “južnjaki”, ki uspejo, pa uspejo ponavadi zato, ker je eden od staršev Slovenec ali pa zato, ker jih potisne višje politika.

Zelo znan primer človeka, ki ima delno korenine iz področja bivše Jugoslavije, je Zoran Janković, njegov oče je Srb, mati pa Slovenka. Gre za zelo sposobnega človeka, ki pa ga je vsaj po pričevanjih nekaterih nastavila politika. In sicer. Anton Rop je dal Zoranu Jankoviću enkrat v parlamentu jasno vedeti, naj ne pozabi, da ga je nastavila politika. Gre za precej žaljivo opazko, da nekdo to reče kar pred kamerami, čeprav je sicer resnična, vendar podcenjujoča. Kljub temu, da je Janković uspel, pa se še vedno mnogi obregnejo ob poreklo njegovega očeta, sploh na desnici, kjer so ga podmladki desnih strank označili celo za balkanskega kavboja, ki da krade Ljubljančane. Janković je bil zaradi teh besed vidno užaljen, celo orošenih oči. Rekel je, da je vsakdo človek in nihče ne izbira svojih staršev. Jankoviću mnogi zamerijo tudi to, da ima rad pesmi priljubljene hrvaške pevke Danijele Martinović (ki je zelo popularna tudi v Sloveniji).

Zoran Janković obožuje hrvaško pevko Danijelo Martinović. Ena izmed njenih pesmi je prekrasna balada Izdali me (ena nam najlepših balad), katero je napisal znani hrvaški skladatelj popularnih pesmi Miroslav Škoro.

Da obstaja prikriti rasizem do pripadnikov narodov bivše Jugoslavije, je znano. O tem ne pričajo le odmevni primeri tipa izbrisani, ampak tudi manj odmevni. Sami smo obravnavali tako primer izbrisanih kot tudi primer tihega apartheida, katerega je v Sloveniji izvajal Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Republike Slovenije. Ampak to sta samo dva primera rasizma Slovencev do pripadnikov drugih narodov nekdanje Jugoslavije. Drugih primerov je še veliko več.

Kot ena najbolj sovražnih in rasističnih strank v Republiki Sloveniji, slovi recimo stranka Nova Slovenija. Politiki iz vrst Nove Slovenije,  na katero ima močan vpliv slovenska katoliška cerkev, odkrito koketirajo s profašističnimi idejami, ki jih naslavljajo na posamezne populacije v Sloveniji, katerih pripadnike tretirajo kot manjvredne državljane Republike Slovenije. Mednje sodijo tudi “južnjaki”.

Zadnji rasističen izpad je imela ta stranka, katere vidna predstavnika sta nekdanja poslanka Evropskega parlamenta Ljudmila Novak in pa Lojze Peterle, ki je še vedno poslanec Evropskega parlamenta, v povezavi z novim zakonom o RTV Slovenija. Ker je novi zakon predvideval tudi določene kulturne oddaje za pripadnike drugih držav nekdanje SFRJ, so se v stranki odzvali z rasistično izjavo. Če citiramo besede, ki so jih povzeli v stranki LDS.

»Zakon v 6. členu predvideva, da se bodo predvajale vsebine in programi namenjeni predstavljanju družbenega položaja ter kulturnih in drugih dosežkov pripadnikov narodnih skupnosti republik nekdanje Jugoslavije. Narodi nekdanje Jugoslavije niso narodna manjšina, zato ni potrebno, da se takšna obveza vključi v zakon o RTVS. Niti ne bi bilo mogoče enakopravno zagotavljati vsebin za vse jezikovne skupine in narode iz bivše Jugoslavije, to pa bi lahko vzbudilo prej nestrpnosti kot pa doprineslo k boljšemu sožitju. Ta dodatek je dokaz, da vlado navdaja nostalgija po nekdanji Jugoslaviji in komunističnih časih. Zaskrbljujoče je tudi to, da se pod to vlado nenehno povečuje vpliv nekaterih lobijev iz tujine, ki so blizu vladnim strankam.«

Pri tej izjavi gre za v celofan zaviti rasizem, kjer se kot izgovor uporablja strah, češ da se na ta način rojeva nova Jugoslavija, kar je seveda čisti nonsens.

No. Od Nove Slovenije kaj drugega kot sovraštva in nestrpnosti niti ni za pričakovati. To je pač stranka, katere glavni nazor je, vsaj glede na določene izpade njenih politikov, sovraštvo do vseh, ki se ne skladajo z njeno podobo.

No, zanimivo je, da Slovenija ni bila sposobna v parlament dati tudi predstavnikov (ali vsaj enega) nekdanjih jugoslovanskih republik (pa tudi drugih narodov), čeprav predstavljajo več kot desetino prebivalstva. Status manjšine so dobili samo Italijani in Madžari (ki jih je v Sloveniji peščica), po novem pa bodo v Ustavi omenjeni tudi Romi. Skladno s tem so tudi zneski, ki jih namenja Slovenija narodom za kulturno dejavnost nepošteni. O tem smo že pisali v enem naših člankov, kjer je razvidno, da tri omenjene manjšine dobijo levji delež sredstev za manjšine, zaradi slovenskega rasizma oziroma ksenofobije diskriminirani narodi bivših jugoslovanskih republik pa dobijo drobtinice. Gre za neverjetno diskriminacijo, ki jo izvaja Republika Slovenija. Podjarmljenost narodov nekdanje Jugoslavije se kaže celo v skrajno rasističnem izpadu romske glasbene zasedbe na evroviziji, ki je zasedla drugo mesto, zmagal je pa godalni kvartet Quartissimo s spremljavo ženskega vokala (pevka je bila lepa svetlolasa in modrooka Hrvatica iz Rijeke). Član romske zasedbe se je hudoval, češ da njih (Rome) nočejo poslati, bodo pa poslali Hrvate, v smislu Hrvati so manj vredni kot Romi. Dejstvo je, da je Slovenija s svojo rasistično politiko (tako levih kot desnih politikov) ustvarila razmere, kjer se imajo celo Romi za bolj vredne od pripadnikov narodov nekdanjih jugoslovanskih republik. Tu se kaže stopnja rasizma v Republiki Sloveniji do narodov bivše SFRJ.

Čeprav številčno predstavljajo velik delež prebivalstva, Slovenija ni sposobna dati tem ljudem predstavnika v parlamentu. Če pogledamo Hrvaško, je ta dala priznanje prisotnosti široki paleti narodov, celo Čehom, Rusinom (majhen vzhodnoslovanski narod, to niso Rusi, da ne bo pomote), Slovakom.

Dejstvo je, da so pripadniki narodov bivših jugoslovanskih republik deprivilegirani.

Vsi vemo recimo primer Vegrada, kjer so bosenski delavci živeli v popolnoma neprimernih razmerah, delali so po 10 ur, plačila niso dobili, niso imeli osnovnih življenjskih pogojev, nekaterih so živeli celo med ščurki ali v kolibah, šlo je za novodobne sužnje. Ampak to je samo en primer. To so samo tisti odmevni primeri. Čeprav je pa diskriminacija veliko hujša.

Nekateri bosenski delavci so v Sloveniji živeli kot sužnji v človeka nedostojnih razmerah. Nekateri celo med ščurki.

Zaradi diskriminacije se pogosto dogaja, da ljudje spreminjajo priimke, ker vedo, da z “južnimi imeni in priimki” v Sloveniji ne bodo uspeli, ali pa zelo težko. Sami poznamo nekaj teh primerov zamenjave imen in priimkov zaradi strahu pred neuspehom v Republiki Sloveniji.

No, če gremo naprej.

Zahodne države so Slovenijo ves čas opozarjale na diskriminatoren odnos do pripadnikov narodov bivše SFRJ. Slovenija se je zato, ker so jo na to opozarjali iz tujine, sedaj odločila nekaj narediti, da ne bi več poslušala kritik iz tujine. Žalostno je, da Slovenija tega ne dela zato, ker bi imela nek čut za te narode, ampak zgolj zato, ker to od njih zahteva tujina, s čemer tudi utemeljuje svoje načrte. In sicer. Koalicijske (leve) stranke so se odločile, da bi  dale narodom bivše SFRJ tudi neke kolektivne pravice. Desne stranke tega ne podpirajo, saj ne podpirajo podeljevanja pravic tem narodom glede na že slovito stopnjo rasizma v desnih strankah v Sloveniji.. Razmišlja se o uvedbi posvetovalnega telesa za narode bivše Jugoslavije in o tem, da bi prišlo do tvorbe Zveze kulturnih društev narodov nekdanje SFRJ. To je bedarija, če se nas vpraša.

Tu gre za rasizem levih strank po našem mnenju.

Metati vse v isti koš, je neumnost. Ustvarjati neko združenje narodov, ki so totalno neprimerljivi, je bedarija. Sploh da se v to skupino vtika še Albance, ki so pa res čisto svojevrstni, ki še Slovani niso, pa je še večja bedarija. Tu se kaže zelo grd odnos do narodov bivše Jugoslavije, ki se jih očitno tretira “kolektivno”, kot “južnjake”, kot neko balkansko drugorazredno drhal, ki ji je potrebno dati neke pravice, ker to zahtevajo evropske zahodne države in jih povezovati v neko bizarno zvezo kulturnih društev, čeprav gre za totalno različne narode. To je šokantno.

Da bi bila stvar še hujša, je ta predlog podal Miran Potrč. Zaradi kandidature njegovega zeta in Pahorjevih besed v zvezi s tem, se je izvedelo, da je njegov zet po poreklu iz Hrvaške. Sami smo bili obveščeni, da je sicer iz Hrvaške, ampak dejansko judovskega porekla.

Miran Potrč bi se že zaradi tega dejstva lahko zavedal, kakšno neumnost počne. Žide so v času druge svetovne vojne označevali z Davidovimi zvezdami, nakar so jih potem prepeljali v koncentracijska taborišča.

Žide so v času druge svetovne označevali z Davidovimi zvezdami, nato so jih odpeljali v koncentracijska taborišča

V primeru tovrstnega posvetovalnega telesa, kot ga želi ustvariti Slovenija, pa se ustvarja ponovno označevanje ljudi, s takšnim povezovanjem zgolj določenih narodov, se le te etiketira kot Jude v času druge svetovne vojne. V smislu, vi ste Balkanci, vi ste južnjaki, vi ste neka drugorazredna rasa, ki jo bomo tretirali kot eno (čeprav gre za popolnoma različne narode). To je sramotno. To je rasistično.  

Kako levih strank ni sram podati takšen predlog? Če niso sposobni dati boljših rešitev, potem naj ne dajejo niti takšnih sramotnih rešitev, s čemer dokazujejo, da so tudi sami rasisti, čeprav seveda v manjši meri kot njihovi desni politični kolegi, ki že sicer slavijo domobrance, ki so, kot je znano, obljubili zvestobo tretjemu rajhu, ki je izvršil holokavst nad Judi, tako da pri desnih politikih trdi rasizem niti ne preseneča.

Pripadniki nekdanjih jugoslovanskih republik so v Sloveniji obsojeni na to, da se jih obravnava kot drugorazredne državljane, tudi če so kakšni posamezniki boljši in bolj sposobni kot Slovenci, se jih potiska na dno. To je žalostno in kaže na stopnjo rasizma v Sloveniji. Primer Petra Bossmana, temnopoltega župana Pirana, je daleč od realnega stanja slovenske države, čeprav so ga kazali kot primer neke velike strpnosti Slovenije. To je seveda bedarija, zahodni mediji so pa itak znani po tem, da so zelo površni, ko obravnavajo manj pomembne države in se ne zavedajo, da so v Sloveniji pripadniki nekdanjih narodov bivše Jugoslavije tisti, ki so deprivilegirani, ne pa temnopolti. Pripadniki narodov bivše SFRJ so slovenski črnci.

Sami podajamo možno rešitev.

Glede na to, da je Madžarov res malo v Sloveniji in je vprašljivo, ali so upravičeni do poslanca v parlamentu, bi bilo mogoče dobro naslednje. In sicer, da Madžari ohranijo status avtohtone manjšine in ohranijo vse ugodnosti, ki so jih imeli doslej, a namesto poslanca madžarske narodnosti bi odslej obstajal poslanec, ki bi zajemal široko paleto narodov, med drugim tudi Madžare. Zakaj ravno madžarski poslanec, ne pa italijanski? Dejstvo je, da Slovenija nima neke posebne manjšine na Madžarskem. Porabski Slovenci so peščica in zato zanemarljivi. Medtem ko je v Italiji stanje nekoliko drugačno. Tam je Slovencev več. Prav tako Primorska bolj gravitira k Italiji, kot Prekmurje k Madžarski, zatorej ne bi bilo tako grozno, če Madžari poslej več ne bi imeli poslanca zgolj zase.

Značke prispevka: ksenofobija, nestrpnost, sfrj