petek, 17.december.2010 - 01:10

Ali so vsi krvodajalci plemeniti, ali morda nekateri zasledujejo egoistične interese?

Kdo vse daruje kri? Ali imajo vsi krvodajalci pristno dobrodelne namene? Odgovor je: “Na žalost, ne”.

V Škocjanu se je nedavno tega zgodila krvodajalska akcija, ki pa je bila zanimiva po tem, da se je v fotografski objektiv zopet ujel nekdanji župan Anton Zupet, ki je že sicer znan po tem, da se zelo pogosto pojavlja pred objektivi kamer ali fotoaparatov. V objektiv se je sicer ujel tudi sedanji župan, Jože Kapler.

Ker je dobrodelnost Škocjančanov glede na precej sovražen odnos do Romov v njihovi občini precej vprašljiva in ker v krvodajalskih akcijah na splošno sodelujejo tudi ljudje, za katere nimamo ravno občutka, da gredo tam res zaradi želje pomagati, ampak prej zaradi želje pokazati se, smo začeli malo razmišljati o samih krvodajalskih akcijah.

Že sicer na podlagi nekaj primerov ljudi, ki se hvalijo s krvodajalstvom, pa so sicer izjemno slabi in pokvarjeni ljudje, vemo, da vsi krvodajalci niso neki človekoljubni ljudje, vendar imajo zelo velik napuh in želijo biti “slavni”. Nekateri celo do takšne mere, da so sposobni grdobij, da bi prispeli na vrh, nekateri so pa preprosto zlobni in nestrpni ljudje že po naravi in je zato njihovo udejstvovanje v humanitarnih akcijah zelo dvolično.

Ravno zaradi takšnih oseb smo postali precej skeptični glede krvodajalskih akcij in se malo bolj poglobljeno lotili razmišljanja o le teh.

Kdo sploh sodeluje v krvodajalskih akcijah?

Krvodajalske ljudi bi lahko razdelili na več segmentov.

Tiste, katerih želja pomagati je pristna. To so lahko že sicer dobri ljudje, ali pa ljudje, ki so svoj čas potrebovali kri in menijo, da se morajo nekako oddolžiti. Ti so krvodajalci s pristnim človekoljubjem.

Vendar krvodajalci niso samo takšni. Nekateri zasledujejo tudi zelo egoistične interese.

Nekateri gredo dat kri zgolj zato, da so vidni, da jih nekdo vidi in potem lepo o njih govori, češ kako dobri in dobrodelni so, ni pa nujno, da so res tako zelo dobrodelni. Takšni ljudje so dostikrat politiki ali mogotci, pa tudi narcisoidni ljudje. To so narcisi, katerih želja je biti vidni, glavni in slavni, ki bodo za “slavo” naredili vse, tudi dali kri, vendar nekateri ne le tega, ampak počeli tudi pokvarjene stvari. Vse zavoljo lastnega napuha.

V nekaterih državah, kjer krvodajalci dobijo denar za svojo kri, so krvodajalci ljudje, ki na ta način zaslužijo, seveda so to socialno šibkejši ljudje, ki tudi v darovanju krvi vidijo neko priložnost za zaslužek. Kot je znano, v nekaterih zelo revnih državah ljudje celo prodajajo lastne organe, da bi pridobili denar.

Verjetno pa so v zadnjih časih krvodajalci tudi ljudje, ki želijo preveriti svoje zdravstveno stanje, pa tega nočejo storiti po drugi poti. Recimo promiskuitetni ljudje, ki želijo preveriti, ali so okuženi s kakšno izmed spolno prenosljivih okužb (okužba s HIV, hepatitis in podobno). Namreč. Ker je prejem krvi s strani pacienta ena najbolj rizičnih potez v zdravstvu, se prejeta kri iz krvodajalskih akcij rigorozno pregleda s ciljem zagotoviti njeno neoporečnost, neokuženost. V preteklosti so se po svetu že dogajali primeri okužb z darovano krvjo, dokler niso zdravstvene oblasti postale bolj pozorne na posamezne smrtonosne viruse.

Skratka. Krvodajalske akcije niso nujno tako zelo povezane z neko človekoljubnostjo. Koristne so, to je res, vendar motivi krvodajalcev niso vselej človekoljubni, ampak lahko zelo egoistični.

Ko smo že omenili občino Škocjan. V tej občini je značilno, da sodelovanje v krvodajalski akcijah spremljajo tudi slavnostne dejavnosti s podeljevanjem nagrad krvodajalcem.

Občanka občine Škocjan, sicer šivilja, je na slovesnosti prejela priznanje za petkratno darovanje krvi. Zaradi svoje poletne obleke je precej izstopala med ostalimi prejemniki priznanj.

Škocjančani že sicer radi poudarjajo svojo »dobrodelnost«. O tem priča tudi nekoliko bizaren škocjanski spomenik, s katerim so želeli prikazati dobrodelnost svojega rojaka, Ignacija Knobleharja, želja Škocjančanov je bila, da se izpostavi dobrodelnost in so načrtno želeli motiv, ki bi to ponazarjal, ki pa se je nekoliko sfižil, saj spomenik deluje precej pedofilsko. Spomenik je bil postavljen v času županovanja Antona Zupeta.

Krvodajalske akcije so sicer koristne, v to ni dvoma, vendar vprašanje je, ali so motivi vseh krvodajalcev pristni. Odgovor je enostaven. Niso. Na žalost je dobrodelnost in plemenitost lahko tudi zaigrana zavoljo egoističnih interesov (narcisoidnost, želja biti viden, materialne koristi v obliki denarja, prostega časa (opravičenega izostanka iz službe) ali prehranskega obroka ali drugih koristi, recimo diskretnejši pregled krvi na okužbe z nekaterimi infekti).

Torej. Ni vse zlato, kar se sveti, bi lahko rekli. Enako velja za krvodajalske akcije. To, da je nekdo krvodajalec, še zdaleč ne pomeni, da je dober človek, lahko je zgolj velik narcis brez pristne dobrote.

Če gremo v našem razmišljanju še nekoliko dlje.

Početje nekaterih krvodajalcev (ne mislimo ravno na tu omenjene) nas nekako spominja na delovanje italijanskih mafijcev. Italijanski mafijci so znani po bogatih donacijah lokalnim katoliškim cerkvam, s katerimi izkazujejo svojo »dobroto«. Očitno nekateri menijo, da se lahko za vsa slaba dejanja v svojem življenju izkupijo z darovanjem cerkvi ali dobrodelnim ustanovam in da se tako odrešijo svojih grehov za nečedna dejanja. To je verjetno vodilo nekaterih ljudi. Po našem mnenju to ni nobena izkupitev.

Zato po našem mnenju štejejo le tisti, ki so res pristni.

Vsakdo ve sam, ali je njegova dobrota pristna, ali pa zasleduje le egoistične interese. Po našem mnenju pristna dobrota ne potrebuje objektivov fotoaparatov ali kamer, ampak prihaja iz srca in je ponavadi nevidna. Človek je pristno dober takrat, ko je njegov cilj pomagati, ne da bi pri tem razmišljal, ali bo kdo njegovo dobroto videl ali ne.



Značke prispevka:

Komentarji13 komentarjev

 

  1. veronika deseniška pravi:

    Vprašajte škocjanskega župnika, ki je Zupeta pomagal pospraviti, kaj si misli o njem. Vem, da ima nekdanji župan o tem materialne dokaze. In če ena novinarka zlorablja svoj fotoaparat je tudi Zupet kriv? Iz roke bi ji moral vzeti tisti fotoaparat in zradirati njene umazane posnetke, ki jih posname le zato, da potem spletkari. Ampak potem bi si nakopal pa članek drugačne vrste, češ da je oviral delo novinarke. No vsaj nekaj, kri so mu vzeli, torej mu kakšne okužbe ne morete naprtiti. Krvi pa ne vzamejo tudi ljudem, ki bi imeli npr. raka. Torej pisunstvo, ki že kar v naprej nekoga nečesa obtoži. Res, kje mi živimo?

  2. veronika deseniška pravi:

    Še ena zadeva, oglejte si “senzacionalistično” podelitev priznanj (12. 12 2010) darovalcem krvi v Šentjerneju, kjer se to sme narediti, pa zato ni nihče narcis. Dolenjski list: Zahvala za 80 krvodajalcev jubilantov občine Šentjernej

  3. admin pravi:

    Hvala za prispevek o šentjernejski krvodajalski akciji. Če komentiramo en del članka.

    Citiramo: “Oba govornika sta poudarila, da je krvodajalstvo najvišja stopnja humanosti, ki jo človek premore, saj je kri nenadomestljiva tekočina, ki pomaga pri zdravljenju ali ohranitvi življenja.”

    Ravno o tem smo govorili. Krvodajalstvo se navzven tretira kot največje humano dejanje in podobno, z nekimi superlativi. Vendar temu ni tako. Med krvodajalci so tudi ljudje, ki so po svojem vedenju in dejanjih daleč od humanosti in človekoljubja, ampak gredo na te akcije zgolj zato, ker se potem lepo o njih govori ali zaradi kakšnih drugih egoističnih interesov. Vsakdo ve najbolj sam, zakaj gre. A bistvo članka je v misli, da tisti, ki daruje kri, še ni nujno dober človek in nima nujno dobrodelnih intenc, ampak egoistične. Na podlagi primerov, ki jih poznamo, vemo, da je temu tako. Seveda je pa koristnost takšnega dejanja od vsakega, če je pristno humanitaren ali zgolj narcis.

    Kar zadeva komentar o rakavih bolnikih, je pa neprimeren, še posebej, ker je bil pospremljen z žaljivim dodatkom, ki smo ga odstranili. Namreč. Rakavi bolniki so bolni in rizični, kar zadeva darovanje krvi, in logično je, da niso darovalci. V članku je govora o populaciji, ki lahko daruje kri, ne pa o ljudeh, ki že a priori ne izpolnjujejo kriterijev za darovanje krvi.

  4. Napoli pravi:

    Grem proti šesdesetim letom in Zupetovo družino dobro poznam in vem kaj je res in kaj ne.Če samo pogledamo kako v slogi živijo skupaj s starimi starši,za vzgled.Vi pa natolcujete o krvodajalstvu v Škocjanu,da vas ni sram.Marklevi iz dolenca je Zupet naročil,da ga naj pride slikat,ko je njemu in Škocjanu toliko škode naredila,a imate ljudi za tako neumne?Tudi kar se romov tiče bi morali taki kot ste vi in džava poskrbeti za njihovo legalno bivanje in legalno delo,kakor je predlagal Zupet.

  5. veronika deseniška pravi:

    Še tole: dejstvo je, da si je veliko predvolilnih akterjev še bolj pa njihovih podpornikov znotraj in zunaj občine želelo odstraniti in utišati Zupeta in preprečiti njegovo dosledno zavzemanje za enakovredno obravnavanje občin na nivoju regije in tudi za razkrivanje mnogih nepravilnosti, ki so se dogajale v različnih skupnih javnih zavodih in organizacijah, ki se do občin kot je škocjanska pogosto obnašajo diskriminatorno. Ob opozarjanju na vse to, so postajali pritiski vse hujši in opozarjani so se seveda začeli braniti z medijskimi napadi na Zupeta preden bi uspel on karkoli sporočiti javnosti. Marsikatera zadeva se je potem za nas pravično uredila ali vsaj ne v našo izgubo, vendar ob takojšnjem medijskem molku, namesto da bi se zadeve celovito pojasnile (primer financiranja NM knjižnice, kjer ni popuščal, dokler ne bodo merila za vse enaka, pa primer Dolenjskih lekarn itd).

    In zmagal je gasilec Jože, kot že prej v Novem mestu gasilec Lojze, po moji oceni na območju nekdanje velike novomeške občine pravi recept za uspeh. To je moje mnenje. Če ostanem pri Jožetu: ne rabi niti kaj dosti govoriti, dovolj je, da pohvali humanitarnost in dobrodelnost, opozori na prazničnost po novem tudi z lučkami okrašenega Škocjana poleg Zavinka, pa je že vse opravljeno. Malo pa se še ven potegne s tem, da je njegov predhodnik itak vse narobe zastavil in se ne da prav nič storiti. Čeprav, nekaj bo pa le še primoran narediti, kar ponavljam: Zupet je tudi še zagotovil pridobitev nepovratnih sredstev za obnove vodovov po občini v višini skoraj 1 mio €, kar bo moral Kapler še izvajati, zato bo vsaj zdaj na začetku težko uresničil želje svojih podpornikov, saj so prihranjena občinska sredstva v višini ca 400.000 € namenjena soudeležbi občine pri teh obnovah vodovodov in sočasno ceste do šole in niso bila porabljena v času volitev za kupovanje volivcev s strani Zupeta, niti namenjena za nakup božično novoletne bleščave, za katero zdaj Kapler zapravlja občinski denar.

  6. xyp pravi:

    Admin,se ne upate objaviti, kar vam napišem.

  7. xyp pravi:

    Jaz imam dva imena .Včasih uporabim Napoli bolj resno in slednega za humor.Sem škocjančan že šesdeset let in se s škocjančani in Škocjanom ne obremenjujem z vami pa tudi ne,torej kaj še ostane.

  8. xyp pravi:

    Po vaše je bizaren tudi spomenik dr.Francetu Prešernu v Ljubljani,pa ovitek skupine Lajbach,ali je umetnost. Piše se dr.Ignacij Knoblehar,če je kaj spoštovanja,do velikih ljudi.

  9. xyp pravi:

    Fajn vas je malo podražt,da se razpišete, pa nič ne poveste.

  10. xyp pravi:

    Pardon -razpišete.Ko si enkrat tolko star, tak čas že malo dremlješ.

  11. admin pravi:

    Obvestilo. Nekatere dosedanje komentarje na ta članek smo odstranili. Nekatere pa moramo še revidirati.

  12. veronika deseniška pravi:

    Zdaj se pa že ve, kdo se ne podpisuje.

  13. admin pravi:

    No. Lepo, da se ve. Vse se enkrat izve.

Odgovorite