ponedeljek, 3.januar.2011 - 21:47
Sramotno omalovaževanje upornikov nemškim okupatorjem na Bučki s strani nekaterih podpornikov Antona Zupeta
Spomenik padlim partizanom, aktivistom in žrtvam izgnanstva na Bučki.
Kliknite za povečavo.
Na Dossier korupcija smo osupli nad stopnjo žaljivosti komentarjev posameznih podpornikov nekdanjega župana Antona Zupeta, ki smo jih bili deležni. Takšna žaljivost nas je spomnila na en dogodek, ki se je zgodil pred kratkim, natančneje 31.10.2010. Gre za šesti spominski pohod na Bučko kot spomin na upor proti nemškemu okupatorju. Ta pohod so nekateri zelo skritizirali. Dokler se nismo začeli bolj poglobljeno ukvarjati z občino Škocjan, je to šlo mimo nas, sedaj smo se pa spomnili na ta dogodek.
V tem članku bomo poskušali biti zelo spravni. In sicer. Dejstvo je, da so krajani občine Škocjan (oziroma celotne Dolenjske in Posavja) v devetdesetih letih na več sten lokalnih cerkva postavili spominske plošče padlim domobrancem, ki so bili pobiti na tistem področju. Zanimivo je, da so te spominske plošče namontirane direktno na cerkve, kar kaže na dejstvo, da so tamkajšnji župniki v tistem času, ko so bile plošče postavljene, imeli afinitete ravno do domobrancev. To ni sporno. Vsakdo ima pravico počastiti svoje mrtve.
Spominska plošča umrlim domobrancem na bučenski cerkvi.
Kliknite na sliko za povečavo.
Vendar sami smo bili zgroženi nad stopnjo sovraštva nekaterih ljudi, ki so očitno podporniki Antona Zupeta, proti partizanom in “rdečkarjem”.
In sicer so se ti ljudje obregnili ob pohod na Bučko, kjer se spominjajo upora proti tedanjemu okupatorju.
Dejansko so popljuvali celotno slovesnost, češ da je bilo pohodnikov malo (čeprav se pozablja, da so ljudje, katerih spomin na tiste dni je še kolikor toliko živ, pretežno starejši ljudje, dosti jih pa več ni), potem so govorili, kako so silili stare ljudi, ki komaj hodijo, naj gredo na pohod. Verjetno niso silili, ampak vabili. Ne smemo se slepiti, da je generacija udeležencev druge svetovne vojne že stara, veliko jih je že umrlo, veliko jih je čedalje bolj nemočnih, seveda se zatorej populacija živih in zmožnih iti na pohod krči – to je žalostno dejstvo, ki je pa žal neizogibno, zato je skrajno žaljivo govoriti o maloštevilčnosti nekega dogodka, ki glede na vsa dejstva maloštevilčen sploh ni bil.
Podporniki Zupeta so se dotaknili tudi Jožeta Kaplerja, sicer SDS-ovca. Podali so še nekaj žaljivih pripomb na njegovo težo, češ da ni zmogel iti na pohod, ker je pretežak. Kot župan je Jože Kapler zgolj pozdravil samo slovesnost, kar je tudi prav, ne glede na njegova morebitna prepričanja. Župan mora biti namreč župan vseh in takšno slovesnost je dobro pozdraviti.
Pohod na Bučko je spomin na upor proti nacističnemu okupatorju. Namreč. V času druge svetovne vojne je nemška oblast želela pregnati slovenske prebivalce tistega področja in na prelepe griče bučenskega predela občine Škocjan naseliti kočevske Nemce. Prebivalci Bučke so se takrat uprli. To so bili partizani, ki so novembra 1941 napadli nemško postojanko. Kljub temu, da upor ni bil povsem uspešen, je pa pomenil simbolično gesto upora proti okupatorju in izganjanju ljudi iz njihovih domov.
Eden izmed komentatorjev na članek Dolenjskega lista je povedal naslednje, citiramo:
Dobro pa se spominjam zaupnega pogovora med mojim očetom in udeleženim vaščanom iz Velikih poljan bil sem lahko zraven ampak mi je bilo strogo zabičano,da moramo biti tiho.Rekel je takole: “Mene so gredoč pobrali in če se ne motim še dva ali tri iz okolice Šmarjete,katere sem poznal.Sprva mi sploh niso povedali po kaj gremo na Bučko ,šele pozneje sem točno zvedel pa nisem ravno zato ,ampak sem bil firbčen, kako bomo pregnali nemce.Puške,kakor nekateri drugi tudi jaz nisem imel.Šli smo bolj kot bi šli na sejem,kakor pa napad,jaz sem se šele potem zavedal ,kako smo se nemškim puškam nastavili, nas bi lahko večina pobil kot zajce,ko smo bežali navzdol čez bregove ,pa so nam nad glavam streljal .Jaz nemcev še zapazil nisem,ker so bili zabarikadiran,ko je začelo pokat pa se tudi nisemo oziral kje so .Vem pa,da je bil med begom eden od naših ranjen in so ga potem nemci v Novo mesto v bolnico peljali, to pa tudi drugi vedo”.No vidite nekako je bilo treba špetir začet in takoj ponucat nedolžne ljudi za tampon cono,dodajm jaz nato beži junaštvo”
No, potem je pogovor zašel s poti, saj so se skregali, ali so omenjenega ranjenca prepeljali v bolnišnico v Novo mesto, ali v Krško, glede na to, da je bilo Novo mesto pod italijansko okupacijo, Krško pa pod nemško, razmejitev dveh okupacijskih področij, italijanskega in nemškega, je bila na področju sedanje občine Škocjan pri Jerman Vrhu – to je kraj pri Bučki).
Napoli oz. XYP je povedal naslednje:
Hlapci so vedno hlapci.Revolucijo so že 39-tega začeli hlapci z ubojem gospodarja.Ob priložnosti vojne so razmahnili svojo rdečo dejavnost in po vojni izvedli najbolj krut zločin,ko so med svojimi nasprotniki pobili tudi nedolžne.Nato gospodarili kot hlapci in spravili svojo lastno rdečo Jugo k cugrunt.Ob propadu Juge hitro preoblačenje lastninjenje grabljenje vse je bilo možno,če si le kdaj mahal z rdečo kjižico in hlapci so ratali lastninarji, pobiralci, nabiralci,certifikatorji,skladarji tja do tajkunčkov in tajkunov.Nihče od teh ne bo obržal nagrabljenega premoženja,ker hlapec ni bil nikoli gospodar,kakor prišlo tako odšlo.Gospodarji zdaj delajo in ustvarjajo in z delom pridobivajo kapital od tistih,ki razmečujejo tako se to v nezadržnem procesu narave obrne.To je sicer dolg proces je pa evolucija in je koristna.Čez tri ali štiri rodove,ko bo gospodar gospoda in hlapoc hlapec bo pa pomembno poznavanje zgodovine ne samo zdaj uradne ,ampak resnične katera je tudi napisana le poiskati jo je treba,da bo možno pravi čas revolucijo obrniti v evolucijo in tako bi vsi gospodarji in hlapci dobro živeli.biti gospodar ali hlapec je zapisano že v genih le sprijazniti se je potrebno s svojo vlogo.Zavedam se svojega poslanstva gospodarja in tudi moji potomci se tega presneto dobro zavedajo.Sem pač rojen za gospodarja ob globokem spoštovanju vsakega,ki dela ne glede na status,gospodar hlapec.Če bi bili pavi gospodarji na svojih mestih ne bi bilo ne stečajev, gospodarskih zlomov ne revščine nedolžnih ljudi.
Še ena zagovornica Napoli-ja je razložila njegove besede, da so hlapci tisti, ki hodijo delat tajkunom za majhen denar, Napoli ji je dodal, da ima sam obrt oziroma podjetje in da ima nekaj podrejenih, ki bojda sami v kapitalskem svetu ne bi mogli delovati, da pa skupaj delajo čudeže.
Glede na to informacijo in glede na informacije, kdo od gospodarstvenikov je bil podpornik Antona Zupeta in glede na njegova leta, si predstavljamo, kdo je Napoli.
Vendar Napoli se nečesa ne zaveda. To pa je, da če je že tako dober šef (gospodar, kot se imenuje), pa vsi ne morejo delati pri njem. Vsak človek mora imeti sredstva za preživetje in dosti delavcev je veselih tudi, če delajo kot, po njegovem, hlapci pri tajkunih. Sedaj pa še vprašanje. Kdo so ti tajkuni, ki jih imenuje in ali so vsi delavci pri njih hlapci? To je pa tudi žaljivo govorjenje. Niso vsi delavci hlapci in niso vsi gospodarstveniki tajkuni. Dodatno vse panoge niso iste. Recimo neko farmacevtsko in neko tekstilno panogo je težko primerjati z vidika plač delavcev.
In še nekaj. Kaj če bi slučajno njemu posel šel po zlu, ali bi lahko tudi takrat govoril, kako s svojimi podrejenimi delajo čudeže. Lepo se je hvaliti, če ti gre dobro, vendar prevzetnost je pa zelo slaba lastnost.
No, če se vrnemo. Napoli je očitno zelo proti komunistom, proti “rdečkarjem”, proti proslavam in pohodom v podporo partizanskemu gibanju, ki se po njegovem mnenju plehko poveličujejo, to so vse njegove besede, še več, meni, da so “rdečkarji” idejo ruske revolucije gnali do onemoglosti in uničevali lastni narod. To je zelo žaljivo.
Prosimo. Slovenci se lahko v veliki meri zahvalijo partizanom in tudi SFRJ za svoj obstoj. SFRJ je kljub vsemu dajala varnost vsem narodom, tudi Slovencem. V končni fazi je zaradi trenj sicer propadla, vendar je pa bila ena velikih zaščitnic slovenskega naroda v odnosu do drugih držav. Sedaj, ko smo v EU, ko so razmere drugačne, je enostavno govoriti čez SFRJ, ker pač miselnost v EU več ni v smislu teritorialnih pretenzij, prej je bilo pa kar fino, da je obstajala ena konkretna država, ki so jo sosede gledale s strahospoštovanjem.
Pa tu ne mislimo sedaj glorificirati SFRJ, ampak želimo pa povedati, da je sramotno lagati se o tem, da so “rdečkarji” uničevali slovenski narod, ker to ni res. To je čista demagogija.
In še nekaj. V prejšnji državi, ki jo Napoli tako kritizira, se je močno skrbelo tudi za razvoj slovenskega naroda in slovenske kulture, sicer v okviru jugoslovanske, ampak vseeno. Kako ga ni sram tako izkrivljati zgodovino.
Po pravici povedano, nas pa zelo moti tudi nesramno obreganje ob povezanost SDS in SD v Škocjanu. Resda nismo kakšni ljubitelji SDS-a, ker nas določeni prijemi te stranke motijo, je pa fino videti, da ponekod znata stranki SD in SDS celo delovati skupaj in složno, v konkretnem primeru škocjanske občine je pa očitno SLS tisto trdo jedro klerikalnega domobranstva, ki ni sposobno sprave in je polno sovraštva in nestrpnosti do vsega, kar se jim zdi “napačno” – to pa zelo dobro vemo tudi iz drugih primerov v tej občini.
Če je tudi mnenje Antona Zupeta takšno, kot je mnenje njegovih nekaterih podpornikov, potem nam ni jasno, kako je bil izvoljen že v prvi vrsti.
Mislimo, da je potrebno v občini Škocjan doseči spravo, ki predpostavlja tudi primeren in spoštljiv odnos do dogodkov v drugi svetovni vojni. Upor proti okupatorju in proti nasilni izselitvi Slovencev je nekaj zelo častnega. Žalostno je, da tega nekateri niso sposobni videti zgolj zato, ker so upor organizirali partizani in kasnejši “rdečkarji”.
Napoli in drugi, ki so tako žaljivo napadli pohod, bi se lahko malo zamislil, kakšno krivico delajo tem ljudem, ki so počastili upor Bučklanarjev nemškemu okupatorju, ki je hotel preseliti vse Slovence, da bi na konkretno področje naselil kočevske Nemce, in kakšno krivico delajo nekateri tudi sedanjemu županu Kaplerju, ko se posmehujejo njegovemu pozdravu tega pohoda na začetku poti, kar je bila zelo lepa gesta nekega župana.
Tu ni bistveno, kdo je bil domobranec in kdo ne. Tu je bistveno, da je šlo za upor ljudi proti terorju okupatorja. Kaj je namreč hujšega za neko populacijo kot izselitev vseh prebivalcev na nekem področju? Omalovaževanje takšnega pohoda je po našem mnenju zelo nesramno in nepremišljeno početje.
Komentarji
Odgovorite
Tweeti medijev
PIŠKOTKI
Pišite nam
Kot je bilo razbrati, so se nekateri malce obregnili ob to, da je novoizvoljeni Kapler le pozdravil pohodnike in ni šel z njimi tudi na pohod (kar Zupet npr. lani je) in tudi na zaključni proslavi ga ni bilo, kot je bila leta nazaj vedno praksa župana.
Še nekaj: ljudem je jasno in tudi občutijo, kdo je zaslužil pošteno z delom svojih rok ali glave, ker ta zna čutiti s svojimi zaposlenimi, in vedo ztudi, kdo je polastninil karkoli že. (Kako lep izraz imamo mi za to, mar ne?) Žal je situacija res taka, da ne morejo izbirati, kdo jim bo delodajalec.
Mislim, da je bistvena razlika, če se nek komentator pošali na račun Kaplerjeve kondicije, ali pa vi, ko pišete, da je Kapler znan po svoji korpulentnosti ipd, kar je bilo zaslediti. Kakršen je, tak človek je. Saj lahko nekaj vpliva na svoj izgled, pa vendar, to je njegova stvar, če si sploh želi. In pravijo, da se nikoli ne smeš norčevati iz nečesa, kar se videza tiče, na kar oseba ne more vplivati.
Omemba korpulentnosti gospoda Kaplerja ni bilo nobeno norčevanje, ampak duhovitost, ki se tiče predvsem dejstva, da je nov župan in kot takšen z vidika županovanja še ni imel priložnosti pokazati se.
To, kar govorite, je malo demagoško. Spomnimo se namreč, kako so komentatorji iz vašega pola napadali gospoda Kaplerja glede njegovih hlač ob primopredaji poslov, kar je bilo res pod nivojem, in podobno. Ampak seveda, to bo za vas spet šala, medtem ko je pa naša omemba korpulentnosti nekaj grozljivega. Brez veze.
Sicer ste pa čisto obrnili temo. V tem članku se gre o nespoštovanju nekega slavnostnega dogodka in nekega zgodovinskega dejstva, ki se ga želi trivializirati, ker pač nekdo ne podpira partizanov in jih zato mora očitno popljuvati po dolgem in počez.
To, da je Anton Zupet šel na pohod na Bučko, je pa zanimivo. Glede na to, kako so nekateri, ki tako podpirajo Zupeta, recimo Napoli, tako proti partizanom in “rdečkarjem”, je čisto nenavadno, da je Zupet sploh prišel na pohod, ampak ok, takrat je bil župan in je moral skrbeti za vse občane, kot smo že rekli o Kaplerju. Dodatno je pa pohod tudi dobra rekreacija.
Še en komentar. Opažamo, da se tako veronika deseniška kot Napoli (očitna podpornika Antona Zupeta) zelo rada poslužujeta nekih osebnih napadov za preusmeritev pozornosti s članka. Recimo čisto bedna omemba Kaplerjeve korpulentne postave.
Zatorej na tem mestu še enkrat poudarjamo naše vprašanje iz članka, da komentarje usmerimo na rdečo nit članka.
Ali se prodomobranskim podpornikom Antona Zupeta ne zdi žaljivo takšno napadanje in omalovaževanje antifašističnih dogodkov, kot se je to zgodilo z napadanjem šestega spominskega pohoda na Bučko (ki se je zgodil 20 dni po lokalnih volitvah, ko je Zupet izgubil volitve).
Če je tudi Zupet takšnega mnenja, da gre pri spominskih dogodkih za plehko poveličevanje, kot to meni Napoli, ki je v enem drugem komentarju govoril, kako občuduje Zupeta in njegovo družino ter Zupetovo povezanost s starimi starši (hvalospev družini Zupet), pa je očitno njegov predlanski pohod na Bučko bil zelo zlagan.
Eno je nekaj kritizirati, drugo pa je, da nekaj v županski funkciji podpiraš, obenem pa nekje drugje, v drugi vlogi, blatiš to isto, na čemer si sodeloval.
Resnično upamo, da Anton Zupet, ki je očitno sodeloval na tem pohodu v preteklosti, ne deli mnenja njegovih prodomobranskih podpornikov, sicer bi deloval kot zelo zlagan človek.
Še enkrat pravimo. Ni problem prepričanje nekoga, ampak če si že sodeloval pri nekem dogodku v preteklosti v vlogi neke javne funkcije, potem si lahko v prihodnje ne glede na svoje mnenje vsaj tiho glede tega dogodka in ga ne blatiš takoj, ko več nisi na javni funkciji, saj to deluje zelo zlagano in postavlja pod vprašaj tvojo iskrenost kot neko pomembno lastnost, ki bi jo moral imeti človek, sploh pa politik. Torej. Moral bi biti vsaj tiho, če je že aktivno sodeloval na dogodku v preteklosti. O tem govorimo.
Za Napolija pa lahko rečemo, da je sramotno, da je nek človek tako protikomunističen in sovražen do komunizma do takšne mere, da je sposoben popljuvati tudi akcije, ki so pomenile upor ljudstva pred nasilnim izganjanjem s strani tujega okupatorja, zgolj zato ker so bili partizani. Očitno je tudi domoljubje, ki po določenih komentarjih sodeč meji že na nezdravi nacionalizem, zlagano. Torej po njegovem so domoljubi lahko očitno samo tisti, ki so bili v preteklosti domobranci in ki ne prebavljajo nobene neslovenske krvi. Sramotno.
Ne vemo, kakšna klika ljudi se je združila okoli Antona Zupeta, ampak takšna miselnost ljudi je naravnost srhljiva.
Da pa je v občini Škocjan res prisoten en navaden politični šmoren (kjer je mešanica strank čisto čudna), pa lahko rečemo tudi prek tega, da je ena oseba iz tega kroga podpornikov Zupeta celo govorila, kako je pristaš stranke LDS, ampak da na lokalnih volitvah glasuje za svojega družinskega prijatelja Zupeta iz SLS. Po pravici povedano pa ima po našem mnenju ta oseba čisto neliberalne poglede na svet, ki pa so bolj priučeni kot dejanski, pač preveč verska domača vzgoja, ki pere možgane, bi se lahko reklo. Lahko rečemo, da nam je kar malo žal te osebe, sploh, da je takšna človeška ovca, če smo malo pikri. Nekateri ljudje namreč težko razmišljajo z lastno glavo in se raje prepustijo mnenju večine ali mnenju skupine, ki vpliva nanje. Omenjena oseba sicer razmišlja tudi drugače, ampak je vedno pod pritiskom priučene miselnosti in je zato ponavadi v enem miselnem precepu ravno zaradi teh močnih zunanjih mnenjskih vplivov.
Ko smo že pri vplivih. Napoliju svetujemo, da svoje prepričanje o drugi svetovni vojni, ki je skrajno neprimerno, ne širi preveč na druge, saj je škoda ljudi, da se zastrupljajo s tako sovražno miselnostjo. Naj moderne vzorce razmišljanja, ki jih bojda ima pri svojem poslu, katerega šef oziroma gospodar je, poskusi uporabiti tudi kje drugje in ne gleda na zadeve tako zelo črno belo. Niti pri pogledu na domobranstvo in partizanstvo, niti kje drugje. Opazili smo namreč neko nezdravo miselnost na različnih področjih.
Ne vemo, kam bodo Zupetovi podporniki prišli s takšnim sovražnim in paranoičnim pogledom na svet, kjer so vsi sovražniki, “rdečkarji”, nevarnost za slovenski rod in podobno. Takšna sovražnost je izrazito nezdrava in pušča negativne posledice na ljudeh.
Ste pa izčrpni.
Zakaj ne bi smel nekdo povedati javno nečesa, za kar ve, da je res in zakaj ne bi smel v politiki dati prednost človeku oz. osebi, ki ji zaupa, pred stranko? V imenu česa, naših sfiženih strank ali ideologij morda? Resnica je prva. Edino to daje svobodo človeku, vse drugo je sprenevedanje.
Napoli ni nikjer omenjal kakšnega domobranstva. Šlo je za civile, ki so bili “pobrani” za sodelovanje v tej akciji.
Močno dvomim v objavo tega komentarja, recimo.
Komentar smo objavili v delu, ki je relevanten za članek. Drugo (večino) smo odstranili. Bomo pa vzeli na znanje celoten komentar.
Moram se opravičiti vsem tistim partizanskim borcem,ki so se nesebično podali v boj proti tujim okupatorjem in niso imeli namena revolucije,vsem izgnancem,ki so pretrpeli tako hudo življenjsko izkušnjo izgnanstva. Prosim prizadeti oprostite,to mislim iskreno. V svojem pisanju se predvsem imel namen izraziti moje nestrinjanje z rdečo revolucijo ,česar pa res ne odobravam. Reči moram,da je zame absolutno pomembna resnica,pa če tudi je taka,ki jo ne bi rad slišal. Jaz ne izhajam iz domobranske družine ,nihče ni bil pri partizanih, ne pri domobrancih. Moj oče je bil v Tirolah kot avstroogrski vojak in bil upornik postavljen pred zid a klub temu k sreči preživel. Torej si lahko mislimo,da hakelkrajca sigurno ni maral. V vasi pa je živel nekdo,ki je do konec 44-tega delal za ta bele, tudi izdal partizana,ki se je zdravil v vasi,potem je pa prešaltal na rdeče. Precej jih je na spomeniku v Škocjanu na katere je prst uperil. Trije ali štirje kruti tabeli katerih početje je enako kruto,kot rdečih(tudi tukaj ne smemo reči vseh) in se ne more odobravati,večina pa nedolžnih. Verjetno se je moral dokazovati,ne vem,baje je delal na obe strani,žal nimam dokazov. Po vojni,ko se je raziskovalo kdo je izdal partizana pa seveda, ta krvnik ni smel biti kriv. 1950-tega je pokazal na mojega očeta,kateri je bil na zmontiranem procesu obsojen in zaprt 18 mesecev. Potem pa šikaniranje, pritiski,itd. Šikanirani nismo bili od domačinov in partizanske družine iz vasi,kateri so bili poštenjaki,pa niso smeli posredovati, dogodke so poznali. Zločin je bil v tem,da je bila vsa oblast podeljena krvniku. Mogoče je lažje razumeti zakaj sem proti rdeči revoluciji. O gospodarjih in hlapcih pa je moje pisanje zaradi pestrosti,lahko bi poimenoval tudi drugače, hotel sem predočiti nezadržni proces.
Napoli. Vaš zadnji komentar pojasnjuje razloge za vašo negativno nastrojenost proti določenim ljudem.
A želimo povedati naslednje.
V času druge svetovne vojne je prišlo do razpada državnega sistema tedanje kraljevine Jugoslavije.
Ponavadi nobeno področje ne more obstati brez neke ureditve.
Vedeti je potrebno nekaj. Partizanski boj je bil boj proti okupatorju. Vzporedno se je s propadom državne ureditve formirala tudi nova državna ureditev, tedaj pač komunistična, ker je bilo to takrat na teh področjih očitno aktualno, prek vpliva Rusije, pa tudi zaradi ideje komunizma, ki je kot ideologija, precej všečna za ljudstvo, sploh revno ljudstvo.
To dvoje je potrebno jemati posebej.
Partizani so se borili za svobodo, vsi, tudi tisti, ki so morda vzporedno gradili novo, komunistično državno ureditev, ki je pač imela svoje slabosti.
To dvoje je potrebno razmejiti.
In še nekaj. Povojni poboji so po našem mnenju bolj stvar druge svetovne vojne kot komunistične revolucije.
Po drugi svetovni vojni je namreč prišlo do revanšizma, to je žalostno dejstvo, ki je pač takšno, kot je. To se je dogajalo povsod po Evropi, resda pa na vzhodu dosti bolj kruto kot na zahodu. In to je v veliki meri povezano tudi s kulturo ljudstev, ne pa nujno s kakšnimi režimi.
Recimo. Če podamo primer Haitija. Gre za primitivno katoliško državo v Severni Ameriki (pri Srednji Ameriki, ampak še vedno sodi pod Severno Ameriko, čeprav jo povečini uvrščajo v Srednjo, gre za področje Karibov), ki jo je pred časom prizadel močan potres, nato poplave, sedaj pa še epidemija kolere. V tej državi se zadnje čase dogajajo raznorazni umori ljudi, ki jih versko zaslepljeni osebki označujejo kot krivce za njihovo nesrečo. In tako krvoločno pobijajo ljudi.
V Evropi je bilo pa značilno, da so vzhodni narodi po drugi svetovni vojni dosti bolj kruto opravili z ljudmi, ki so jih imeli za narodne izdajalce kot zahodni narodi. To je znano dejstvo. In tu ne igra toliko vloge sama oblast. V veliki meri je svojo vlogo odigrala mentaliteta tukajšnjega ljudstva. Verjetno je pa bil tudi problem, da ljudje niso vedeli, kaj bi z narodnimi izdajalci. Vedeti je potrebno, da je prišlo do razpada sistema in se je oblast sformirala čisto na novo in tudi področja so bila zelo revna in nerazvita.
Ampak kljub vsemu.
Partizanskega boja se ne sme povezovati s povojnimi poboji, niti z revolucijo, niti pri partizanih, ki so bili del komunistične revolucije. To je potrebno jemati ločeno. Vsi so dali prispevek narodnoosvobodilnemu boju.
Kar zadeva oblast, se pa itak povsod sformira precej kruto. Tudi na zahodu, samo na zahodu je bilo to dosti prej (zahod je svoje krute bitke za formiranje oblasti bil pred več 100 leti, v nekdanji SFRJ se je pa nova oblast formirala vzporedno z vojno) in je to že šlo v pozabo.
Ljudje pač niso popolni.
A nič od vsega, kar smo povedali, po našem mnenju ne sme biti razlog za omalovaževanje narodnoosvobodilnega boja in kogarkoli, ki je v njem sodeloval. To se je pa zgodilo v povezavi s pohodom na Bučko, kar je zelo žalostno. Takšni napadi na ljudi, ki so počastili zelo pomembno dejanje na tem področju, so bili zelo nespoštljivi.
Ja, meni je uspelo prebrati tisto zadevo. Kaj boste pa ukrenili glede tega, da nas brez pravih argumentov napadate v svojem zadnjem članku o tem, kje naj bodo pokopani borci Pohorskega bataljona?
Nič vas nismo napadali zaradi Pohorskega bataljona, ampak smo samo omenili primere nespoštovanja narodnoosvobodilnega boja, nismo omenili samo podpornike gospoda Zupeta in napade na šesti spominski pohod na Bučko, temveč tudi primer kraje doprsnega kipa v Kidričevem, torej zadnje primere izkaza nespoštovanja do simbolov narodnoosvobodilnega boja. To je edini kontekst, v katerem je potrebno gledati to omembo.
Omenjanje v takem kontekstu je zame logično razumljivo kot napad in žalitev, jemanje dobrega imena.
Ne razumite tega tako, veronika deseniška. Gre zgolj za kritiko.
Na stvari se ne sme gledati nikoli preveč sovražno.
Želeli smo samo povedati, da ni dobro napadati nekaj in biti sovražen do nečesa zavoljo ideologije. Pohod na Bučko nekaterim pomeni veliko in ti so že povečini starejši ljudje, mnogi nezmožni daljše poti. Kljub temu so nekateri vseeno prišli na spominski pohod.
Ni se nam zdelo prav takšno trivializiranje dogodka, govorjenje o številu ljudi na dogodku, govorjenje o tem, da so nekatere silili, naj pridejo, čeprav ti ne morejo hoditi in podobno. Gre za starejšo generacijo ljudi, mnogi so že bolehni, normalno je, da je takšne ljudi vse težje privabiti na dejavnosti, ki zahtevajo tudi nekaj truda.
Zaznali smo nespoštovanje do ljudi zgolj na podlagi ideologije. Ker gre za počastitev partizanov, so nekateri morali najti nekaj proti temu pohodu, ker imajo razloge za to, da so proti partizanom ali jih pa ne podpirajo.
Spodbodeni smo pa bili s kritikami z vaše strani na naš račun.
Omalovaževanje ljudi na podlagi ideoloških prepričanj je nekaj najslabšega, kar lahko kdo stori. In to je bil naš namen članka.
Se je pa v zadnjih dneh žal zgodilo kar nekaj dogodkov, ki so omalovaževali spomin na posamezen čas, posamezna gibanja in tudi posamezne ljudi. Sami smo jih strnili (v recimo članku o Pohorskem bataljonu).
Upamo, da bodo ljudje, ki so napadli spominski pohod na Bučko, prihodnjič malo premislili, preden se bodo zaleteli komentirati pohod na neprimeren način.
Je pa žalostno, da gredo te stvari vse bolj v pozabo, čedalje bolj, čedalje manj je ljudi, ki so bili priča strahotam druge svetovne vojne.
Ponavadi se takrat, ko ljudje pozabijo na nekaj, vse skupaj ponovi, ker nimajo več tistega spomina na to, kako slabo je, če pride do česa takšnega.
Takšno omalovaževanje pa povzroča ravno to, trivializacijo, ki vodi v pozabo.
Vsak človek se mora zamisliti nad seboj, če je kolikor tolikor dober in ne neka brezčutna golazen, pa sami smo mnenja, da vi le niste takšni.
Sprave ni moč doseči, če se napada nasprotno stran in se dogodek daje v okvire nekih morda manj primernih dejanj (recimo povojni poboji). In ravno nekateri so to naredili. To, nad čemer se sedaj vi hudujete.
Povezali so upor Bučklanarjev z vsem drugim, komunistično revolucijo, povojnimi poboji, rdečkarji in na ta način očrnili ta upor. Za to gre.
Vedeti je še potrebno, da v starejših časih ni bilo takšne demokracije kot danes. Danes ni nič narobe, da imajo ljudje različna mnenja. Prej temu morda ni bilo tako. Tudi to je potrebno upoštevati.
Skratka. Želeli smo opozoriti le na to, da je potrebno spoštovanje. Ravno ta članek (zgoraj) pa smo napisali zelo spravno, kjer smo rekli, da je potrebno že zavoljo pietete spoštovati čustva vsakogar, kar pomeni, da se ne napada nasprotne strani, če ta počasti kakšen dogodek.
Recimo Napoli je v enem od prispevkov jasno povedal določena dejstva, ki pojasnjujejo, zakaj ni najbolj naklonjen določenim strukturam ljudi. Torej. Ljudje verjetno imajo razloge za svoje negativno mnenje o nečem, a vendar v primeru spominskega pohoda ni bilo prav, da se to mnenje poda. Gre za pieteto in za spoštovanje do nekega dogodka.
Tudi, ko so slovesnosti za počastitev po vojni pobitih, se ne bi smelo dogajati, da bi nekateri javno blatili takšne prireditve. Čeprav se je verjetno tudi to dogajalo in je prav tako obsojanja vredno.
Preprosto je kljub demokraciji kdaj pa kdaj dobro biti tiho, vsaj ko gre za spomine, ki nekaterim kaj pomenijo.
To je bistvo našega članka.
Najbolj detestno pa je kritiziranje nekih dejstev, ki so posledica neizogibnega delovanja zoba časa, ki vse bolj jemlje energijo posameznemu človeku in ki jemlje ljudi populaciji. Na žalost še ni izumljen način, kako učinkovito zavreti staranje.