nedelja, 6.februar.2011 - 08:24

Dva obraza mariborske nadškofije odkrila veliko zlaganost slovenskih cerkvenih funkcionarjev

Pokazale so se grozljive razsežnosti finančnih akrobacij v mariborski nadškofiji 

V Vatikanu so izrazito razočarani nad informacijami, ki prihajajo iz Slovenije, predvsem nad tistimi informacijami, ki zadevajo delovanje mariborske nadškofije, ki je močno osramotilo katoliško cerkev.

Katoliška cerkev je namreč (predvsem) v času vladavine Janeza Janše in malteškega viteza Lovra Šturma, počela stvari, ki so daleč od tega, kar naj bi cerkev dejansko pomenila.

Sicer je zaradi odkritih nepravilnosti odstopil mariborski nadškof Franc Kramberger, ampak to še zdaleč ni dovolj za moralno katarzo katoliške cerkve. Zakaj? Franc Kramberger je resda bil nadškof mariborske nadškofije, vendar njegova figura tam je bila očitno zgolj navidezna, nadškofijo so dejansko vodili ljudje pod njim. Sam je torej najbolj kriv zato, ker ni imel praktično nobene avtoritete in si je dovolil, da z nadškofijo in njenim premoženjem upravljajo drugi.

Slika mariborske nadškofije je zelo potemkinovska. Na eni strani zgradbe je cerkvena motivika, na drugi strani iste zgradbe pa se skriva del, ki je zelo “podjetniški”, razkošne pisarne in podobno. Kot da bi imela mariborska nadškofija dva obraza, enega za javnost in enega, ki je bil javnosti prikrit. Dejansko sicer razkrit, a so nekateri dostojanstveniki nadškofije Maribor (tudi nadškof Kramberger) vseskozi zatrjevali, da nima ta del praktično nobene zveze z nadškofijo, kar pa se je sedaj izkazalo za neresnično.

Ne sme se pozabiti, da je nadškofija v Mariboru gospodarski imperij razvijala v povezavi z mariborsko gospodarsko hobotnico, katero pa obvladuje stranka SDS, zato je kar malo dvolično, da je Janša dan pred odhodom Krambergerja moraliziral o mariborski nadškofiji, verjetno je dobil informacije o tem odhodu že prej, za SDS je pa zelo značilno, da ima močno razvito lastno obveščevalno dejavnost.

O nadškofiji Maribor smo že pisali, recimo tukaj.

Veliko novih in šokantnih informacij pa so podali na RTV Slovenija v sklopu oddaje Pogledi Slovenije.

Mariborska nadškofija se je v svet podjetništva podala že takoj po osamosvojitvi Slovenije. In sicer s pomočjo svojih vernikov, ki so ji zaupali svoje lastniške certifikate v času preoblikovanja družbenega premoženja. Gre za t.i. “PID-ovske” zgodbe, kjer pa so se v primeru nekaterih vernikov certifikati kopičili v cerkvenih holdingih, slovenska cerkev pa je potem ta denar uporabila tako, da je kupila lastniške deleže v številnih slovenskih podjetjih.

Na RTV Slovenija so podali dolg seznam naložb, v katerih naj bi prek svojih holdingov sodelovala mariborska nadškofija, predvsem prek svojih holdingov Zvona Ena in Zvona Dva.

Nekaj omenjenih naložb (deleži v podjetjih):

– Helios Domžale d.d.

– Papirnica Goričane

– Mladinska knjiga

– Tovarna olja Gea

– Zavoda za varstvo pri delu d.d.,

– Akord d.o.o.

– Bosinvest d.o.o.

– Krekova družba za upravljanje d.o.o.

– Papigor holding d.d.

– RRC d.d.

– Steklarna Rogaška d.d.

– Sole Orto

– TKK Srpenica d.d.

– T-2 d.o.o.

– Aipetur – potovalna agencija d.d.

– Beti holding d.d.

– Cinkarna Celje d.d.

– JOB d.o.o.

– Terme Olimia bazeni d.d.

– Terme Olimia d.d.

– Terme Dobrna d.d.

– Povezana podjetja Zvon na Nizozemskem (Amsterdam)

– Povezana podjetja Zvon na Hrvaškem

– Povezana podjetja Zvon v Bosni in Hercegovini

Itd.

Podjetja Zvon Ena Holding, Zvon Dva Holding in Gospodarstvo Rast so povezana podjetja.

Zvon Ena Holding ima večinski lastniški delež v podjetju Zvon Dva Holding, Gospodarstvo rast pa večinski delež v Zvon Ena Holding. Večinski delež v podjetju Gospodarstvo rast ima mariborska nadškofija.

Glavni skrbnik gospodarskega imperija mariborske nadškofije je bil Mirko Krašovec, nekdanji ekonom mariborske nadškofije, ki je deloval iz ozadja, zanj so pa delo opravljali nastavljenci na upravne položaje v omenjenih cerkvenih podjetjih, mariborska nadškofija pa je delo podjetij nadzirala skozi nadzorne svete v teh podjetjih, v katerih so sedeli tudi cerkveni dostojanstveniki. Cerkev je bila tako zelo vpeta v gospodarstvo.

Poleg vloge cerkvenih dostojanstvenikov ima zelo zanimivo vlogo pri vsem tem tudi malteški vitez Lovro Šturm. V času največje naložbene dejavnosti mariborske nadškofije je namreč Lovro Šturm v funkciji ministra za pravosodje prek denacionalizacijskih postopkov cerkvi zelo radodarno podarjal premoženje, ki je bilo pred denacionalizacijo v lastništvu države, cerkev pa je tudi to premoženje zastavljala kot porok (garancije) za naložbe, s katerimi se je pečala. Sam ekonom Mirko Krašovec je govoril, kako računa, da bo nadškofija kredite, ki jih je najemala za svoje naložbe, lahko poplačala skozi denacionalizacijske postopke, nad katerimi pa je imel glavni nadzor v času vladavine SDS-NSI Lovro Šturm (minister iz kvote NSI). V njegovem času so se postopki vračanja premoženja cerkvi zelo pospešili, obenem pa tudi naložbena dejavnost podjetij v lasti mariborske nadškofije. Tako je bil v času desne oblasti prek nekaterih ministrov v Janševi vladi krog sklenjen.

Mariborska nadškofija je za nakup delnic podjetja Petrol porabila 40 mio evrov, v T-2 je vložila 120 mio evrov (zanimivo je, da podjetje T-2, ki je močno zadolženo, računa na odškodninsko tožbo vredno 130 mio evrov, kjer toži podjetje Telekom za zlorabo prevladujočega položaja, sami smo to kritizirali, saj smo mnenja, da je za podjetje skrajno neresno, da prihodke želi pridobiti skozi sodne postopke, ne pa skozi poslovanje, gre za podobno stvar kot pri mariborski nadškofiji, ki je upala, da bo kredite lahko vračala z denacionalizacijskimi postopki v času, ko je Lovro Šturm izdatno vračal denacionalizirano premoženje cerkvi). T-2 dolguje upnikom okoli 125 mio evrov, od tega NLB-ju 80 mio evrov.

Kar zadeva pornografijo, so slovenski škofje pozivali T-2, naj umakne pornografske kanale iz svoje ponudbe. Vendar ta poziv je bil očitno le krinka za javnost. Namreč. T-2 je speljal stvari tako, da pornografske kanale sedaj ponuja neko drugo podjetje, vendar prek mreže T-2. Skratka. Zgolj formalno T-2 več ni ponudnik pornografije, dejansko je pa še vedno. Verjetno je bil tudi ta manever izpeljan z vedenjem mariborske nadškofije.

Mariborska nadškofija je bila prek svojih podjetij vpletena tudi v nezakonita dejanja v Bosni in Hercegovini in na Hrvaškem.

V Bosni in Hercegovini prek podjetja Bosinvest, katerega polovični lastnik je cerkveni Holding Zvon Ena. Podjetje Bosinvest naj bi sodelovalo v prevari, v kateri so bili oškodovani državljani Bosne in Hercegovine, ki so vanj vlagali svoje lastniške certifikate (gre za zgodbo, podobno PID-ovskim zgodbam v Sloveniji).

Oblasti BIH so podjetju Bosinvest prepovedale upravljati s skladom Bosfin, kamor so bosenski državljani vlagali svoje certifikate (sklad je imel določen portfelj delnic – lastništvo v različnih bosenskih podjetjih), saj so bile ugotovljene finančne malverzacije v tem podjetju.

Podjetje Bosinvest, ki je v posredni lasti mariborske nadškofije, je iz premoženja sklada Bosfin, s katerim je upravljalo, dajalo posojila zasebnima borzno-posredniškima hišama, ti pa sta s tem denarjem kupovali delnice ravno tistih podjetij, ki so bila v portfelju Bosfina. Te malverzacije so prekinile oblasti v BIH.

Še ena nezakonita zgodba pa prihaja iz Hrvaške. V njej je kot akterka omenjena Mateja Vidnar, ki od leta 2001 zaseda visok položaj v podjetju Holding Zvon Ena. Gre za podjetje Sole Orto, ki je na črno gradilo in devastiralo okolje na hrvaškem otoku Brač pri letovišču Sutivan, kjer je želelo postaviti hotele. Sole Orto je podjetje, ki je v solasti Holdinga zvon Ena, torej mariborske nadškofije in pa Bohoričeve kranjske Save, direktorica podjetja Sole Orto je bila pa kar sama Mateja Vidnar. Splitsko sodišče bo 28.3.2011 začelo s sodnim postopkom v omenjeni zadevi.

V Holdingu Zvon ena naj bi bili ves čas seznanjeni z nezakonitostmi, ki se dogajajo na Hrvaškem, a niso ukrepali.

Kot je znano, je o finančnem polomu mariborske nadškofije pisal italijanski novinar v časopisu L’Espresso, kjer je povedal, da je finančna nadškofija zadolžena za okoli 800 milijonov evrov, drugi mediji pa so objavili, da je za svoje naložbe zastavila tudi svoje premoženje. V mariborski nadškofiji so to zanikali.

A na RTV Slovenija so predstavili dokumentacijo, ki je mariborsko nadškofijo postavila na laž. Ne le, da je ta zastavila vse v prejšnjih člankih omenjeno premoženje, ampak naj bi zastavila še več.

Tako je po poročanju RTV Slovenija zastavila naslednje nepremičnine:

– vzhodni, zahodni in severni trakt dvorca Betnava

– del stavbe na Slovenski 21

– stavbo na Slomškovem trgu 3

– stavbo na Smetanovi 50 v Mariboru

– Koplingov dom

– Črneče

– Dom duhovnikov

– Slomškovo avlo.

Na RTV Slovenija so podali še eno številko. Po njihovem grobem izračunu naj bi bila po najnovejših podatkih mariborska nadškofija zadolžena za 588 mio evrov (od tega 372 mio evrov Holding Zvon Ena, 40 mio evrov Gospodarstvo Rast, 163 mio evrov pa Holding Zvon Dva).

Banka, ki je nabolj izpostavljena dolgovom podjetij mariborske nadškofije, je Nova ljubljanska banka (NLB).

V povezavi s tem so na RTV Slovenija izbrskali tudi zanimivo sorodstveno vez med pomembnim človekom v NLB (ki se od leta 1997 nahaja pri upravi NLB) in nekaterimi gospodarstveniki. In sicer. Anton Jamnik je pomožen ljubljanski škof, njegov prvi brat je Janez Jamnik, solastnik gradbenega podjetja SCT, drugi brat pa je Alojz Jamnik, pomembni vodstveni delavec v NLB.

No. Celotna zgodba se še razvija. Tako naj bi ljubljanska nadškofija mariborski nadškofiji posodila nekaj manj kot 10 milijonov evrov. Ta denar je ljubljanska nadškofija posodila pred kratkim, torej v času, ko je nadškof ljubljanske nadškofije že postal Anton Stres. Sedaj se trenutno nahaja na prelepem Madagaskarju, o čemer smo poročali tukaj.

In sicer je gospodarska družba Metropolitana (družba v lasti ljubljanske nadškofije, katere osnovna dejavnost je prodaja knjig in povezovanje pastoralne dejavnosti, gre za družbo, ki je nekaj v stilu mariborskega Gospodarstva Rast. Metropolitana je tudi popolna lastnica podjetja Gozdno gospodarstvo, ki upravlja z gozdovi, tudi pokljuškimi, ki so bili v okviru denacionalizacije vrnjeni katoliški cerkvi) najela kredit v vrednosti 9,5 mio evrov pri Abanki, denar pa nakazala na Holding Zvon Ena. Porok pri posojilu je bila kar nadškofija Maribor.

Cerkev je očitno veliko bolj povezana s svojimi gospodarskimi subjekti, kot to želi prikazati slovenski in širši javnosti. Ne vemo, ali se slovenski cerkveni dostojanstveniki ne zavedajo, da je laganje eden od božjih grehov.

Sicer ravnanje ljubljanske nadškofije prek svojega podjetja Metropolitana niti ni tako nenavadno. Anton Stres, nadškof in metropolit ljubljanske nadškofije, je bil namreč svoj čas pomočnik Franca Krambergerja v mariborski nadškofiji. Še več . Franc Kramberger je povedal, da je imel dva pomočnika (eden je bil Stres), katerima je podelil izrecno pravico za ukvarjanje z gospodarskimi, finančnimi in materialnimi vprašanji mariborske nadškofije. Tako se je do določene mere razbremenil.

Anton Stres je bil poleg funkcije nadškofa pomočnika mariborske nadškofije med drugim tudi apostolski administrator celjske škofije, skrajšano imel je funkcijo celjskega škofa. Od tam je šel na mesto nadškofa v ljubljansko nadškofijo.

V povezavi s tem pa je zanimivo tudi oglašanje Branka Cestnika, župnika iz Frankolovega, kateremu zaradi izgleda pravijo tudi “lepi duhovnik”, ki je bolj znan po tem, da ga je mož znane televizijske voditeljice Saše Einsiedler obtožil, da ima z njo že tri leta razmerje, kar je podprl tudi s prikazom ljubezenskih SMS-ov njegove soproge Branku Cestniku, ki naj bi jih zasledil na njenem telefonu. Zgodba se je sprevrgla v seksualni škandal, saj za cerkev ni ravno najlepše, če njeni duhovniki spolno prešuštvujejo. Namreč. S tem se krši cerkveni celibat, v konkretnem primeru pa je šlo tudi za kršenje zakonske zvestobe, česar si duhovniki vsekakor ne bi smeli privoščiti. Branko Cestnik je sicer znan tudi po tem, da v katoliški reviji Družina udeležence parade ponosa za pravice istospolnih označuje kot ulične pajace, katerim veljavo dajejo zgolj strateški bombniki (mediji), sicer bi bili čiste nule in ničvredni zmeneti. Sicer je zanimivo, da je bil v mladih letih Cestnik zagrizen marksist, sedaj pa sodi v skupino bolj radikalnih slovenskih duhovnikov, kar niti ne preseneča. V skupino slovenskih duhovnikov z radikalnimi stališči sodi namreč tudi Anton Stres, Branko Cestnik pa je ob ustanovitvi celjske škofije prišel v krog ožjih svetovalcev tedanjega celjskega škofa Antona Stresa, ki je tako kot Cestnik ali pa Tadej Strehovec eden glavnih minerjev Družinskega zakonika in (poleg Strehovca) siva eminenca radikalne civilne iniciative za družino in pravice otrok. Za televizijsko hišo je Cestnik komentiral dogajanje v ljubljanski nadškofiji. Zelo je skritiziral finančno mešetarjenje mariborske nadškofije. Če smo iskreni. Bolj kritičen bi moral biti tudi do nekaterih lastnih ravnanj, ki so daleč od moralnega, če držijo. No. Kritike Branka Cestnika proti mariborski nadškofiji pa morda izvirajo tudi iz tega, da je mariborska nadškofija zavrnila njegovo idejo glede pastorale za mlade.

V zvezi z vsem se je oglasil tudi kardinal Franc Rode, ki je osupnil ob branju časopisa L’Espresso. Tudi on je bil zelo kritičen do ravnanja mariborske nadškofije. Izrazil je tudi skrb glede obstoja katoliške cerkve. Pri tem je omenil, kako nekateri mediji z nekakšnim zlobnim veseljem in škodoželjnostjo ugotavljajo umiranje krščanstva.

Omenil je tudi krščanstvu sovražno razpoloženje v medijih.

Sami ne delimo istega mnenja z gospodom Rodetom. Namreč. Cerkev je naredila precej napak. Tudi za škodoželjnost medijev nismo tako prepričani. Ne verjamemo da se mediji naslajajo ob informacijah o nepravilnostih v cerkvi in posledičnem izgubljanju podpore cerkve. Dogajanje v zvezi s cerkvijo lahko ljudi kvečjemu navda z globoko žalostjo, da se je tudi organizacija, ki bi morala biti neka moralna avtoriteta, tako zelo izpridila in je podlegla skušnjavam. Za cerkev je očitno zadnje čase postala glavna stvar napadanje določenih družbenih skupin, ki so že itak podjarmljene in zaničevane (takšno obnašanje zelo spominja na neke totalitarne režime, ki gradijo svojo priljubljenost na fokusiranem sovraštvu do nekoga), medtem ko je skrb za splošno moralo popolnoma izzvenela.

To lahko potrdimo tudi sami.

Poznamo osebe, ki so bile predvidene v očeh nekaterih za duhovniško funkcijo. Pa sami v njih vse bolj vidimo zelo nemoralne ljudi. Ljudi, ki so pod negativnimi vplivi sposobni pošastnega obnašanja, ki je totalno nehumano in nečloveško in se kosa z vsemi moralnimi standardi. Gre za moralno in osebnostno zelo šibke osebe. Sami si zelo težko predstavljamo, kako se nekdo ob določenih negativnih vplivih tako enostavno lahko izpridi. Ali nima kančka lastne miselnosti v sebi? In sami smo skozi to analizo resnično prišli do srhljivega sklepa, kako se očitno ljudje znotraj cerkve lahko enostavno izpridijo, ker nimajo lastnega jaza. Če so tej konkretni osebi podobni osebki prisotni znotraj katoliške cerkve, potem pa smo sami zelo zaskrbljeni. Zato odstop Krambergerja ne pomeni veliko, če bodo v cerkvi ostali tisti, ki dejansko širijo negativne vplive na druge. Kramberger je že sam priznal, da ni bil glavni v celotni zgodbi, ampak da so zadeve vodili drugi. In ti drugi so problematični, ne pa odstopljeni Kramberger, ki očitno sodi v skupino tistih, ki ne znajo misliti z lastno glavo, zato so ga tudi izkoristili. Cerkev ima očitno zelo moralno šibke ljudi v lastnih vrstah. To je žalostno in temu se ne gre veseliti, še posebej zato, ker se tudi v celotni družbi dogaja podobno. Sami smo zelo razočarani zaradi tega. Sploh zato, ker to dokazuje, da je v tej družbi tako zelo malo poštenja.

Primer mariborske nadškofije bi se po našem mnenju moral v celoti razkriti. Ne zgolj malček odpreti vrata. Če se zadeve v celoti razčistijo, bo prišlo do prave katarze cerkve, tako se bo pa vse pometlo pod preprogo, čez čas se bo pa začelo dogajati isto.

V kam nas vse to vodi? V propad. In temu se nihče ne more veseliti.



Značke prispevka: ,

Komentarji2 komentarja

 

  1. Franc pravi:

    Pa vendar je p. Branko Cestnik prvi v DRUŽINI ,8.7.2007, jasno nakazal na moralni problem gospodarjenja cerkve, to je, da je škandal, da cerkev trži tudi pornografijo.

    Napisal je članek, dostopen na spletu, “ali kristjan lahko voli levico?”, ki ga je zaključil:”Ne dražgoški mitingi, pornografija in zaslužek za vsako ceno je tisto, kar danes pogublja duše!”

  2. Franc pravi:

    Družba T-2 je gotovo zaželena na trgu, saj popestri ponudbo in konkurenco.
    Vseskozi pa je sporno pa je zelo lastništvo cerkve, saj družba sicer legalno razpečava pornografijo.
    To je sramota za cerkev, tudi za vernike!
    To je javna hipokrizija, dvoličnost…
    Cerkev naj opere to svoje škandalozno dejanje, glede na njen nauk, da je razpečavanje pornografije veliki greh, in sicer da se izključi iz lastništva, vse svoje neposredne ali posredne deleže proda za vsako ceno ali pod ceno, saj vsi plačamo za “grehe” pokoro, zakaj pa cerkev enkrat ne?

Odgovorite