petek, 21.februar.2014 - 08:44

Postopki zoper Zorana Jankovića so po vsej verjetnosti politično motivirani

V tem članku podajamo kronologijo napadov na Zorana Jankovića, ki dokazuje, da je Zoran Janković po vsej verjetnosti tarča usmerjenih napadov nanj, pri čemer se za pritiske nanj zlorablja tudi organe pregona in nadzorne inštitucije v Republiki Sloveniji. Preprosto je Zoran Janković postal žrtev močno skorumpiranega slovenskega javnega sektorja.

Janković naj bi bil pod preiskavo Davčne uprave Republike Slovenije.

V Sloveniji se mnogi, ki se znajdejo v središču preiskav organov pregona in drugih nadzornih organov, branijo na način, da obtožijo organe pregona, da ti ukrepajo zoper njih politično motivirano.

Čeprav pogostokrat temu ni tako, pa se je pri napadih na Zorana Jankovića težko izogniti temu mnenju. Sedaj pa bomo razložili zakaj.

Zoran Janković je bil že od časa, ko je bil direktor tedaj uspešnega podjetja Mercator, na tapeti stranke SDS. Ko je ta prišla na oblast, je Jankovića s pomočjo tedanjega Istrabenza in Pivovarne Laško, v katerih so bili zaposleni tedaj SDS-u naklonjeni ljudje (kasneje so se sicer skregali), sklatila s položaja direktorja Mercatorja. To so naredili tako, da je SDS, ki je bila tedaj na oblasti, tema dvema podjetjema prodala delnice Mercatorja v državni lasti, obenem pa so tudi zamenjali Zorana Jankovića z mesta direktorja Mercatorja, čeprav je Janković tedaj uspešno vodil to podjetje.

Po tem, ko je bil s tem manevrom Janković odstranjen iz Mercatorja, je pač moral iskati novo zaposlitev. Podal se je v tekmo za ljubljanskega župana, kjer je tudi zmagal. Dosegel je večkratno boljši rezultat od vseh preostalih tekmecev.

Tedaj še vedno Janševa oblast je jezna zaradi dejstva, da je Zoran Janković zmagal na volitvah za župana s tako veliko večino, mestnemu proračunu Ljubljane odvzela 60 milijonov evrov letno z obrazložitvijo, da se Ljubljani namenja preveč denarja in se po drugi strani zapostavlja druge občine.

Glavni razlog je bil predvsem dejstvo, da je v Ljubljani zmagal Zoran Janković. Če bi zmagal človek blizu SDS-u, MOL-u nikoli ne bi vzeli teh 60 milijonov evrov.

Zoran Janković se je torej soočil s situacijo s strani tedanje SDS-ove oblasti osiromašenega ljubljanskega mestnega proračuna.

Kot dober trgovec je Zoran Janković uporabil svoje poslovne veščine, da čim bolj minimizira ta manjko denarja, katerega mu je zakuhala stranka SDS, ki je bila tedaj na oblasti.

Ker je Zoran Janković utrjeval svoj položaj v Ljubljani, so njegovi politični nasprotniki iskali načine, kako ga sklatiti tudi s tega položaja.

Za to so uporabili skorumpirane organe pregona.

V Sloveniji se moramo zavedati, da je vsaj 40 odstotkov zaposlenih v organih pregona in nadzornih inštiitucijah politično obremenjenih ljudi, ljudi ki svojega dela ne opravljajo samostojno, ampak so sposobni zlorabiti svoj položaj, da bi servisirali potrebe političnih lobijev iz ozadja. Torej v slovenskih organih pregona vlada izjemna korupcija.

To velja za vse organe pregona v tej močno skorumpirani državi Sloveniji.

Zoran Janković je postal tarča organov pregona predvsem v času, ko so imeli v njih glavno vlogo ljudje, ki so blizu krogu Jankovićevih nasprotnikov.

Eden najbolj eklatantnih primerov tega je DURS (davčna uprava Republike Slovenije), ki je svoje postopke zoper Zorana Jankovića fiksirala predvsem v času, ko je DURS vodila Mojca Centa Debeljak, ki se je kasneje poročila z glavnim finančnikom stranke SDS, Andrejem Šircljem.

Tako da ni bilo čisto nič nenavadnega, da DURS želi na vsak način najti kaj proti Zoranu Jankoviću.

Sami imamo resne dvome tudi v to, ali niso tudi sedanji postopki zoper Zorana Jankovića politično motivirani. Slovenska policija je namreč na čelu pomembnih policijskih organov ohranila ljudi, ki so bili na ta mesta imenovani v času kratke vladavine druge Janševe vlade, med katero je prav tako ravno Zoran Janković postal glavna tarča preiskav.

Komisija za preprečevanje korupcije je edini od organov, ki Zorana Jankoviću verjetno ni obravnavala zaradi političnih lobijev iz ozadja, tako kot je to bil primer v drugih organih pregona, ki so politično močno odvisni in zatorej po našem mnenju zaradi tega precej neverodostojni.

Vendar Komisija za preprečevanje korupcije je po našem mnenju zasledovala protikorupcijsko foro, da je pač potrebno na začetku obremeniti in odstraniti pomembno politično figuro (ali dve – poleg Jankovića še Janšo), da tako utrdi svoj položaj v družbi in na ta način okrepi protikorupcijski boj v državi.

Komisija za preprečevanje korupcije je torej edina od organov pregona delovala verjetno politično neodvisno, vendar je imela neke svoje razloge za fiksacijo na dve pomembni osebi v slovenski politiki, ena od njih je Zoran Janković.

Ne bomo rekli, da je Zoran Janković čisto vse naredil tako kot bi moral, daleč od tega, vendar pa je očitno dejstvo, da je žrtev enega fokusiranega napada nanj, ki je politično motiviran. Pri Zoranu Jankoviću več indicev kaže na to.

Dejstvo je, da je bil Zoran Janković vseskozi sistematično napadan s strani ljudi, ki so močno povezani s stranko SDS.

Tudi v organih pregona bi bilo zelo zanimivo videti, kateri ljudje preiskujejo Zorana Jankovića – kateri stranki so naklonjeni ti ljudje.

Sami odgovor že poznamo, ker poznamo sistem delovanja posameznih strank.

Dejstvo je, da je slovenski javni sektor politično izrazito skorumpiran. Nekateri ljudje delujejo čisto politično motivirano, vse svoje postopke in dejanja pa formalno zapišejo z nekimi nevtralnimi dejstvi, pogostokrat tudi s pomočjo načrtnega laganja in spletk.

Ravno zaradi stranke SDS je po našerm mnenju velik del javnega sektorja okužen z ljudmi, ki so nesposobni svoje delo opravljati samostojno.

Kot smo že rekli. V javnem sektorju Republike Slovenije je vsaj 40 odstotkov strokovne nesnage med zaposlenimi. To je dejstvo. To je posledica dolgoletnega koruptivnega zaposlovanja v javnem sektorju Slovenije.

Zoran Jankovič vsekakor ima tudi svoje slabosti kot vsi ljudje, vendar dejstvo je, da je človek, ki je bil vseskozi tarča političnih pritiskov.

Sami zatorej ne zaupamo čisto nobenemu postopku, ki se vodi proti njemu.

Predvsem zadnji postopki, kjer se mu očita koruptivno jemanje »podkupnin« v korist proračuna MOL, so čudni.

Dejstvo je, da je desna politika Jankoviću odvzela 60 milijonov evrov denarja letno, ko je prišla na oblast leva politika, pa mu tega denarja ni vrnila nazaj zaradi krize. Zoran Janković je pač v skladu s svojim znanjem poslovanja delal na tem, da čim več denarja kompenzira tudi z donacijami zaradi osiromašenega proračuna, za osiromašenje katerega vemo, kdo je kriv.

In sedaj te stvari želijo nekateri kriminalizirati.

Ne smemo pozabiti, da so bile vse donacije, ki jih je prejel MOL, porabljene za izvedbo del v javnem interesu (popravilo streh ljubljankih šol, popravilo pročelja ljubljanskega gradu, itd.). Denar torej ni šel v zasebne žepe.

To je dokaz, da je Zoran Janković žrtev totalno skorumpiranega slovenskega javnega sektorja.

Nič čudnega ni, da Slovenija kot država tako propada, ko se pa dejansko zaradi čisto političnih razlogov uničuje ljudi, ki ji prinašajo razvoj. Stopnja korupcije v javnem sektorju Slovenije je neverjetna, nesnage je v slovenskem javnem sektorju ogromno, in to povsod.

Sami Zorana Jankovića zaradi vseh teh dejstev dojemamo kot neupravičeno žrtev. Zoran Janković je namreč dosti bolj pošten človek kot marsikdo drug v politiki.

V Sloveniji je še veliko dosti bolj nepoštenih ljudi, ki so za razliko od Zorana Jankovića tudi veliko bolj nesposobni delati konkretne koristne stvari, so pa zelo sposobni prikrivati svoje nepravilnosti.

Zoran Janković je, kot smo to zapisali v nedavnem prejšnjem članku, v primerjavi z nekaterimi drugimi ljudmi, celo angel, dosti bolj človeški kot marsikdo drug.

V tem članku smo lepo pokazali kronologijo napadov na Zorana Jankovića in dokazali, kako se je Zoran Janković uspešno pobiral ob padcih zaradi polen, katere so mu pod noge postavljali njegovi politični nasprotniki.

Žal pa ima Slovenija trenutno organe pregona in druge nadzorne organe, ki so očitno močno obremenjeni in več niso sposobni opravljati svojega pravega poslanstva, ampak svojo moč zlorabljajo za politične pritiske na posameznike.

Zaradi takšne količine skorumpiranih ljudi v javnem sektorju (povsod, na področju šolstva, zdravstva, nadzornih organov) preprosto ni mogoče več verjeti, da javni sektor pošteno opravlja svoje poslanstvo.

Bolj se nagibamo k razmišljanju, da nekateri načrtno stvari počnejo tako, da poskušajo očrniti, degradirati, zmanjšati uspeh ljudem, ki jim niso povšeči.

Torej. Slovenija ima popolnoma zlorabljen in skorumpiran javni sektor in Zoran Janković je ena od žrtev tega defektnega slovenskega javnega sektorja.

Sploh ni pomembno, kakšni bodo postopki zoper Jankovića, pomembno je, kakšna je resnica. Resnica je prvenstveno ta, da Slovenija nima zaupanja vrednega javnega sektorja.

Ima javni sektor, ki je sposoben delovati nepošteno, čeprav vse postopke zavije v celofan pravilno izvedenih uradnih postopkov. Torej ima totalno zlagan javni sektor.

Zoran Janković je le ena od žrtev le tega.

Moramo vedeti, da bodo kmalu tudi lokalne volitve in zato ne preseneča, zakaj je Janković postal spet zelo zanimiv ravno sedaj.

Gre za čisto politične motive, ki so več kot prozorni.



Komentarji2 komentarja

 

  1. admin pravi:

    V Sloveniji se dela lažna utvara, da bi odstranitev Zorana Jankovića z mesta ljubljanskega župana, ker naj bi ta bil osumljen koruptivnih dejanj, prinesla kakršen koli napredek.

    To ne drži.

    Ob najmanj 40 odstotni skorumpiranosti slovernskega javnega sektorja ni popolnoma nobene možnosti, da bi se stanje v Sloveniji kakorkoli spremenilo.

    Dejstvo je, da so v Sloveniji na položajih znotraj javnega sektorja kriminalci oziroma osebe, ki delujejo koruptivno in kriminalno. To niso izpostavljene politične figure, ampak ljudje, ki so tam redno zaposleni.

    V Sloveniji se dela utvara, da bi pogrom nad eno pomembno osebo iz slovenske politike, kot je recimo Zoran Janković, prečistil slovensko državo korupcije.

    To se ne bi zgodilo, saj je slovenski javni sektor preveč skorumpiran.

    Zoran Janković sploh ni problem v Sloveniji.

    Pri napihovanju problema Zorana Jankovića gre za politično napihovanje balona. Ob takšnem preusmerjanju pozornosti na le eno samo osebo, pa se prikriva veliko hujši problem v Sloveniji.

    To pa je izrazita skorumpiranost slovenskega javnega sektorja, ki ponekod meji že na kriminal.

    Ravno zaradi tega sami v Zoranu Jankoviću vidimo žrtev politično motiviranih procesov.

    Glede na to, kaj vse obstaja v tej državi, je problem Zorana Jankovića še eden manjših problemov.

    Še enkrat.

    Nekateri si delajo lažne utvare, da je v Sloveniji problem Zorana Jankovića glavni problem. To ne drži.

    Pozivi k odstopu Jankovića so pa precej politikantski, sploh če se ve, kakšna nesnaga obstaja v slovenskem javnem sektorju, pa je ta nesnaga redno zaposlena v javnem sektorju in s tega položaja tam počne škodo. Teh ljudi nihče ne kliče na odgovornost, čeprav so glavno jedro korupcije v državi.

    Janković je na položaj prišel z volitvami, volivci naj odločijo o podpori Jankoviću tudi v prihodnje.

    Če se ve, kakšna vse nesnaga obstaja v Sloveniji, se ugotovi, da Janković sploh ni nek hud problem.

    Kar je najhujše, je dejstvo, da se toliko časa posveča Jankoviću, da se dejansko spregleda vse drugo.

    Država propada po dolgem in počez zaradi razraščene korupcije, ki se je začela še bolj rapidno razraščati predvsem po vstopu te države v EU (EU je v nasprotju s pričakovanji prinesla poslabšanje razmer na področju korupcije).

    Država ne propada zaradi Jankovića, ki se ga pribija na križ kot grešnega kozla, češ, če se Zoran Janković umakne, bodo stvari boljše. Stvari ne bodo boljše.

    Sami upamo, da bo Zoran Jankovič šel na volitve še enkrat. Ljudstvo naj oceni na volitvah, ali mu še zaupa.

    Ob tako skorumpiranem javnem sektorju, kot ga ima Slovenija, v sektorju, kjer je zaposleno polno strokovne nesnage, se preprosto ne da zaupati inštitucijam slovenske države. Sami tem inštitucijam ne zaupamo, ker dobro vemo, kakšna nestrokovna in skorumpirana nesnaga je prisotna v teh inštitucijah.

    Še edina stvar, ki je zaupanja vredna, so volitve.

    Lokalne volitve bodo kmalu. Zoran Janković naj se jih udeleži in preveri, ali mu Ljubljančani še zaupajo.

    Sami verjamemo, da bo ponovno dobil podporo, morda nižjo kot prvič, vendar še vedno jo bo dobil.

    Zakaj?

    Zato, ker bodo ljudje ugotovili, da so tisti, ki se imajo za alternativo, daleč slabši od Zorana Jankovića. Uvideli bodo, da je Zoran Jankovič kljub vsem napakam bolj pošten kot marsikdo drug.

    Edina stvar, ki Jankovića lahko ustavi pri volitvah, so po našem mnenju njegova leta. Vprašanje je, ali se človeku, ki pride v takšna leta, kot jih ima Zoran Janković. še ljubi ukvarjati se z nečem tako stresnim, kot je politika, sploh v tako nepošteni državi, kot je Slovenija. Edino to ga torej lahko ustavi in nič drugega.

    Ponovna zmaga Zorana Jankovića bi pokazala, da ljudje ne zaupajo inštitucijam slovenske države (upravičeno) in da bi bilo očitno potrebno iskati spremembe kje drugje, recimo v javnem sektorju, ki je slovenska katastrofa po stopnji skorumpiranosti in kriminalnosti, sploh pa popolni nestrokovnosti kadra v njem. Slovenija je čisto upravičeno država, ki je popolnoma nevredna zaupanja.

    Še nekaj o domnevnih nepravilnostih v MOL-u.

    Kar zadeva Ljubljano, bi sami pregledali zgolj to, ali je MOL kadarkoli namerno deloval s ciljem namerne pridobitve koristi za zasebne ljudi, potem, ali je namerno škodoval posameznim ljudem z namenom preslepitve in želje po osebnem okoriščanju, ali morda iz maščevanja. To je bistveno.

    Zgodbe o fiktivnosti pogodbe za gradnjo trgovskega kompleksa ob Stožicah in pa zgodbe o pridobljenih donacijah, ki so šle v javno korist Ljubljane, pa so za nas premajhen kazalec spornosti županovega delovanja.

    In Janković ima prav. Šele sodišče naj dokaže spornost teh poslov.

    Zelo težko je namreč verjeti, da bi pri tako megalomanskem in splošno nadziranem projektu, kot je bil projekt gradnje Stožic, nekdo šel načrtno podpisovati neke fiktivne pogodbe s ciljem protipravne pridobitve denarja. Ta zadeva je bila preveč izpostavljena v javnosti, da bi si nekdo sploh drznil narediti kaj takšnega.

    Prej verjamemo dejstvu, da se je zaradi krize projekt sfižil. Seveda pa bo posojeni denar potrebno dobiti nazaj oziroma ugotoviti, kje se je izgubil.

    Ampak to je potrebno šele dokazati.

    To, da nekateri kar tako Jankovića pozivajo k odstopu zaradi teh konkretnih postopkov, je pa neprimerno. Kaj če se izkaže, da to ni bilo res? Bodo rekli, opravičujemo se, ker smo vam po krivičnem uničili politično kariero?

    Ti konkretni postopki niso takšni, da bi se lahko takoj človeka odstranilo s položaja, kakšni drugi bi že bili takšni postopki, ti pa ne.

    Spomnimo se primera Črni les, ko so mediji praktično že obsodili direktorico Črnega lesa, da zaradi osebne koristi povzroča smrti hudo bolnih ljudi. Ženski je poročanje medijev uničilo posel, v veliki meri pa tudi življenje.

    Tudi Jankoviča se ne more kar pozvati k odstopu, češ da je podpisal neko fiktivno pogodbo z namenom pridobiti denar od banke za posel, ki ga sploh niso nameravali narediti. V tem primeru to tako ne gre.

    Poglejmo recimo primer Patria, ki je dosti bolj razsežen, kjer se ni zgodilo nič niti po obsodilni sodbi prvostopenjskega sodišča. Potrebno je torej biti realen.

    In nekateri bi lahko pogledali malo tudi sebe. Pri sebi imajo nekateri še hujše primere in skoraj že zaključene primere na sodiščih, pa ne vidijo nič spornega, pri Jankoviću pa moralizirajo, češ kako bi on moral odstopiti, da razbremeni delo MOL-a. To je dvojna morala.

    Ravno zato je prav, da se Jankovića pusti pri miru glede pozivov k odstopu. Volitve naj pokažejo, koliko podpore ima.

    Volivci naj ocenijo, ali je Janković dober župan in ali bi ga želeli imeti še vedno kot župana, ne pa ljudje z dvojno moralo, ki ga pozivajo k odstopu, pa niso sposobni pomesti niti pred lastnim pragom – najbrž upajo, da se bodo tako na najhitrejši možni način znebili glavnega tekmeca – prozorno.

  2. admin pravi:

    Zoran janković je podal obrazložitve k vsem očitkom zoper njega. Tako je obrazložil tudi donacije, katerih nikakor ne dojema kot podkupnine, saj da so vsa podjetja donirala v razvoj mesta Ljubljane.

    Janković trdi, da so donacije čisto normalna stvar, katere se poslužujejo tudi dugod po svetu.

    Oglejte si videoposnetek večernega intervjuja Radia Kaos z gospodom Jankovićem.

    Radio Kaos: Donacije so normalna stvar

    Pri policijskih očitkih po našem mnenju manjka zelo pomemben element, ki bi donacije opredeljeval kot korupcijo.

    Pri donacijah Ljubljani namreč ne gre za nikakršno donacijo konkretnih osebam, ampak so donacije vezane izključno na Ljubljano in njeno dobrobit.

    Bistvo korupcije je pridobivanje dobrobiti za konkretne osebe, to pomeni, da gre denar v zasebne žepe (ali na račun podjetja), če pa donacija služi izključno k povečanju javne dobrobiti, pa je takšno donacijo težko razumeti kot podkupnino. Ni namreč elementa osebnega okoriščanja.

    Zoran Janković se je kot župan obvezal delovati v javno korist. Donacije MOL-u so javna korist.

    Lahko bi rekli celo, da Janković spodbuja družbeno odgovornost podjetij, kar pa je ena glavnih paradigem v novejši ekonomski teoriji – podjetja bi morala skrbeti tudi za družbeno odgovorno početje, kar pomeni, da vračajo okolju, od katerega živijo, del sredstev – pomagajo razvijati to okolje. V širok spekter družbeno-odgovornega početja podjetij sodijo tudi donacije.

    Opredelitev, da so donacije MOL-u korupcija, je zato zelo težavna, saj te donacije niso pomenile osebnega okoriščanja, ampak v celoti rast javne koristi.

    Sama korupcija uničuje javno korist na račun bogatenja posameznikov, te donacije MOL-u so pa to javno korist povečevale.

Odgovorite