četrtek, 16.december.2010 - 04:44
Škocjanski župan se bo zaradi Romov sestal s predstavniki več ministrstev Vlade Republike Slovenije
Škocjančani so leta 2008 postavili kip v čast Ignaciju Knobleharju, kjer so želeli skozi prizor njegovega krsta temnopoltega otroka prikazati dobrodelnost in vernost svojega rojaka in prek tega tudi tamkajšnjega ljudstva. A očitno te dobrodelnosti niso deležni ljudje, ki živijo pri njih, saj so ti tam zapostavljeni in to več kot očitno zapostavljeni. Je morala in dobrodelnost le navidezna, v resnici je pa sploh ni?
Pred dnevi smo napisali članek, kjer smo opozorili na besede nekdanjega škocjanskega župana Antona Zupeta, ki je rekel, da naj bi nekateri gospodarstveniki iz občine Škocjan načrtno naseljevali Rome v Škocjan, da bi se lahko poceni polastili občinskih zemljišč v gospodarsko-tehnološkem centru Škocjan v Dobruški vasi. O tem si preberite tukaj. Prav tako smo pisali, da cesta od Štrita do Dobruške vasi ni urejena, še posebej smo omenili predel ceste zraven Romov v okolici GTC-ja v Dobruški vasi.
No, nekaj dni po našem članku so se zgodili določeni premiki, kar zadeva romsko problematiko. In sicer je Romska zveza Slovenije podala predlog, da bi kot obveznost imeti romskega svetnika določila še nekaj občin.
Med njimi razmišljajo tudi o občini Škocjan. V občini Škocjan je, kot že rečeno tudi Dobruška vas, ki je svoj širši sloves dobila po romskem naselju in incidentih (bombni napad iz sovraštva, kjer sta umrli dve Romkinji, protesti proti pokopu mrtve Romkinje).
Občina Škocjan je majhna občina. Ima zgolj okoli 3000 prebivalcev in pa 250 Romov. Sedanji župan Škocjana Jože Kapler je povedal, da občina ne potrebuje romskega svetnika, saj da se za pripadnika romske skupnosti ni na zadnjem popisu prebivalstva izrekel noben občan. Kljub temu pa je Romov okoli 250.
Tu naj ponovno opozorimo na naš prvotni članek, katerega smo omenili. In sicer, ko smo govorili, da je Anton Zupet, nekdanji župan občine Škocjan, povedal, da Rome v Škocjanu načrtno naseljujejo nekateri podjetniki, da bi zbili cene zemljišč. No, sedaj je zanimiva še ena stvar. V Romski zvezi Slovenije so za časnik Delo povedali nekaj zanimivega. Anton Zupet naj bi vedno govoril, da Romov v občini Škocjan ni, obenem pa naj bi bili ravno v tej občini pobudniki Romskega zaposlitvenega centra. Na ta način naj bi občina načrpala kar nekaj denarnih sredstev.
Skratka. Očitno je prišlo do resnih nepravilnosti. Župan je po eni strani govoril, da Romov ni, po drugi strani je pa črpal sredstva iz naslova romske problematike. To seveda ne gre skupaj. Delež Romov je v tej majhni dolenjski podeželjski občini očitno precej velik. Okvirno. Če aproksimiramo, da je vseh ljudi 3250, Romov pa 250, je delež okoli 0,077 %. To pa je celo večji delež, kot je prisoten v občinah, ki že imajo svojega romskega svetnika, da ne govorimo o dejstvu, da je občina Škocjan dejansko daleč najbolj znana po svojih Romih, sicer za to občino večina ljudi sploh ne bi vedela.
Morda ne bi bilo slabo popisati Rome v občini Škocjan.
Sami se spomnimo, da je Zmago Jelinčič Plemeniti enkrat predlagal, naj se Rome popiše. Predlog ni podal v ravno prijateljskem kontekstu, predlog so mnogi dojeli kot diskriminatoren. Sami pa menimo, da s spremembo namena, ki ne bi bil neprijateljski, ampak informativen, predlog ni slab. Namreč. Romi očitno v določenih sredinah obstajajo, pa so očitno spregledani. Zaradi tega se njihova problematika ne more ustrezno reševati. Kot da bi bili administrativno izbrisani. Ravno zato smo sami mnenja, da bi bilo prav narediti popise Romov, da se ugotovi njihovo dejansko število in se na podlagi teh informacij ustrezno ukrepa.
Recimo v Škocjanu Romov formalno ni, neformalno jih je pa 250 in to v občini, ki ima zgolj borih 3000 ljudi. Primer občine Škocjan je tipičen primer, kjer so Romi čisto zapostavljeni. Če se pogleda dejstvo, da ravno na področju, kjer živijo Romi pri škocjanskem GTC-ju v Dobruški vasi, ni asfalta na cesti od Štrita do Dobruške vasi, čeprav je celotna okolica infrastrukturno urejena, pa je ta zapostavljenost tamkajšnjih Romov še toliko bolj v nebo vpijoča. Ne vemo, kaj je delal nekdanji župan Anton Zupet (in ne Anton Zupec, kot so zapisali v včerajšnji tiskani izdaji časopisa Delo v članku na omenjeno temo (o pobudi Romske zveze Slovenije). T in ne c. To je samo drobni popravek.). Kot da bi tamkajšnji ljudje načrtno ignorirali Rome. Kot da so nevidni ljudje, ki jih formalno ni, ker pač niso bili zavedeni v popisu prebivalstva, čeprav formalno obstajajo. V tem kontekstu gre morda razumeti besede Antona Zupeta, ko je govoril, da so Romi bili v občino Škocjan načrtno naseljeni. To govorjenje nekdanjega župana Zupeta ima očitno tudi neko interesno ozadje. Namreč. Če so Romi neavtohtoni prebivalci, naj ne bi imeli pravice do romskega svetnika, zato je fama o tem, da so načrtno naseljeni celo pozitivna za tiste, ki se otepajo romskega svetnika. Čeprav je pa dejstvo, da Romi niso nikjer avtohtoni, saj so nomadski. Vedno so se od nekod priselili. Govoriti o avtohtonosti je zato zelo neprimerno. Država Slovenija sicer ima tendence kratenja človekovih pravic z izgovori o neavtohtonosti posameznih narodov.
Ko smo že govorili o popisu prebivalstva, naj povemo še nekaj besed o tem. Spomnimo se popisa prebivalstva iz leta 2002. V Novem mestu so organizatorji popisa celotno gručo popisovalcev najprej povprašali, kdo bi želel iti izvesti popis v romska naselja. Kolikor nam je znano, naj bi ponudili celo možnost, da bi popis izvedli v spremstvu policije, saj gre za varnostno rizična področja, v katera se ljudje ravno ne upajo iti (za lažje razumevanje, gre za nekaj podobnega kot so recimo favele v Rio de Janeiru). V občini Škocjan pa na Statističnem uradu Republike Slovenije očitno sploh niso nič ukrenili v zvezi s tem.
Nam je pa še posebej zanimiva še ena stvar. Nekdanji župan Anton Zupet slovi kot velik katolik, njegovo izrazito privrženost katolištvu bi lahko označili celo kot amiševsko (amiši so krščanska verska ločina v ZDA, ki se je popolnoma izolirala od razvitega sveta in živi neko svoje življenje, v katerem ima glavno vlogo cerkev). V času njegovega županovanja je celotna občina Škocjan (kot inštitucija) imela nek cerkveni pridih. Občina je močno sodelovala tudi z lokalnimi župniki. Še več. Leta 2008 so celo postavili kip, na katerem je upodobljen Ignacij Knoblehar ob krstu majhnega temnopoltega črnskega otroka (kip je po našem mnenju precej kontroverzen zaradi čudne upodobitve otroka). Kiparju Edu Dolinarju naj bi sami domačini predlagali motiv za kip, ki naj ponazarja neko bojda človekoljubnost in vernost Ignacija Knobleharja, sicer misionarja katoliške cerkve. Zanimivo je, da v primeru neke populacije, ki živi daleč stran, v Afriki, Škocjančani predlagajo, da se prikažejo v luči zelo dobrodelnih ljudi skozi svojega rojaka, obenem pa se do populacije, ki je praktično pri njih, ki je katoliška, torej iste vere (katero tako čislajo) kot so sami, obnašajo čisto drugače, podcenjevalno. Tu gre po našem mnenju za lažno moralo in za lažno dobrodelnost. V tem primeru gre za kontradikcijo, ki nakazuje na nepristno moralo.
No. Jože Kapler, novi župan občine Škocjan, je povedal, da bo sklical sestanek z ministrstvi glede reševanja romske problematike na njihovem področju, ravno zaradi romskega naselja Dobruška vas. To seveda ne bi bilo slabo, saj si mora občina Škocjan priznati, da ima Rome in to ne majhen, ampak zelo velik delež Romov glede na lastno (majhno) velikost. Ne more se sprenevedati na podlagi nekih očitno nepopolnih informacij iz popisa prebivalstva, po katerem Romov tam sploh ni, a dejansko gre za enega največjih romskih naselij na Dolenjskem.
Za konec še droben dodatek. Tako kot občina Škocjan, se romskega svetnika otepa tudi občina Grosuplje (od koder izvirata vsaj dve znani osebi, Janez Janša, prvak desnice, ki je že sodeloval na protestih proti Romom, predvsem leta 2004, pred državnozborskimi volitvami, in pa Zdenka Cerar, nekdanja generalna tožilka in ministrica za pravosodje, ki je bila svoj čas tudi koordinatorka za romska vprašanja, nekaj v stilu Milana Zvera ali sedaj Igorja Lukšiča. Zdenka Cerar je v zvezi z romsko problematiko najbolj znana po tem, da je v romskem naselju Kerinov Grm jedla “ciganski golaž” (pripravljen iz mesa srne, srnine). Ne le, da ga je jedla, ampak ga je tudi delila.).
Delo: Pobuda Zveze Romov Slovenije naletela na ostre odzive županov
Komentarji
Odgovorite
Tweeti medijev
PIŠKOTKI
Pišite nam
Kaj pa ima en župan s popisom prebivalstva? Tastari ali pa tanovi. Zupet bi moral biti zradiran, to je vaš cilj s temi objavami. Sami konstrukti brez primere. Romi so (po njihovo svobodni, plemeniti v njihovem jeziku). Mi smo pa gadžoti – kmetje. In kje piše, da mora vse ena škocjanska občina na rame vzeti? Naj jih vzamejo tam, od koder so jih nagnali k nam. A oni pa niso bili diskriminatrorni? Očitno dobro znani tajkuni hočejo poceni gospodarska zemljišča, zato smo jih dobili.
Potopite se v globalizacijo in trende Evrope in kapitala, če hočete. Tisti, ki nočemo, imamo tudi pravico živeti, nas tudi ne smete diskriminirati. Volilno pravico jih ima od tistih 250 v občini Škocjan verjetno samo 30. Mi imamo pa žarast profil prebivalstva. Ampak to levakov ne briga, so nas še zmerom prodali kam čez mejo.
Odgovor na prvi komentar.
Župani ne izvajajo popisa, ampak Statistični urad Republike Slovenije, kar je tudi navedeno v članku. Vendar. Romi so ponavadi tretirani drugače, nekako izvzeto. Recimo v Novem mestu jih niso izvzeli, ampak so tam prišli popisovalci, kar smo tudi napisali v članku. To je Veronika lahko opazila v članku, da smo zapisali.
Dejstvo je, da so Romi diskriminirani. V teh primerih bi se lahko tudi občine zavzele za popis teh Romov, ampak očitno se škocjanska ni, ker je gospod Zupet, ko je bil župan, govoril, kako so Romi načrtno naseljeni, da bi se zbila vrednost zemljišč, o čemer smo tudi pisali. Praktično smo podali mnenje gospoda Zupeta, tako da ne gre za noben konstrukt proti njemu, ampak celo za poudarek njegovih besed.
Priznajte pa si, da je romsko vprašanje v občini Škocjan neurejeno, ravno zaradi takšne ignorance v smislu, da ti Romi niso od občine Škocjan, ampak da so uvoženi in zato zanje ne bodo poskrbeli. Saj smo vendarle v tretjem tisočletju in se kaj takšnega ne bi smelo dogajati.
Čudimo se, kje je v tem primeru Urad varuha človekovih pravic.
Še odgovor na drugi komentar.
Glejte. Vi hočete povedati, da zato, ker ima tam zgolj 30 ljudi iz romske populacije volilno pravico, da celotna populacija, ki šteje 250 ljudi, nima pravic.
Ali se ne vprašate, da so formalni podatki o romskem prebivalstvu v občini Škocjan očitno zastareli.
30 in 250 ljudi je očitno velika razlika. To kaže na dejstvo, da se občina ni potrudila, da bi popisala določene ljudi in jim na ta način dala neke osnovne pravice, ki pritičejo vsakemu državljanu.
Kaj je po vašem 220 preostalih ljudi? Morda zrak? So to duhovi? Ali imajo volilno pravico kje drugje, ali so tretirani kot totalno izbrisani? No, nekateri so verjetno otroci. Saj tudi vsi prebivalci občine Škocjan nimajo volilne pravice, ampak samo polnoletni.
Zavedajte se, da se do Romov nikjer ne bi smel tudi v primeru popisa obnašati drugače kot do ostalih državljanov. Evropa ne mara pozitivne diskriminacije, hoče enakost. Težko bomo rešili to zagonetko.
Ja, admin, po mojem so več kot 70% otroci. Zadetek v polno za pomembno iztočnico, ki je pri nas popolnoma zanemarjena, ker je premalo cenjeno življenje in egoističen svet se težko podarja nebogljenemu bitju. Prej je kariera, preživetje, kup bolj ali manj opravičenih izgovorov. Slovenci, ki imajo pa več otrok, pa ugotavljam, da so po vašem predpotopneži (razvidno še iz drugih člankov) iz katerih se je primerno norčevati in jih tako diskvalilificirati in diskriminirati. Če ni slovenskih otrok, ni slovenske prihodnosti, v primeru romske večine ponekod prava socialna bomba. Še vedeli ne bomo, kdaj bodo Slovenijo že v popolnosti obvladovali tujci (pozor – ne zgolj Romi), začelo se je npr. že v glavnem mestu naše države skozi izvolitev sedanjega župana. Stare partijske mreže delajo in so oživele preko vseh slovenskih strank in veliko institucij.
Pred kratkim je bila na TV slo 1 oddaja polnočni klub, kjer sta gosta Pirjevec in Bevk tarnala nad izgubo pravic Slovencev v Terskih dolinah in Reziji, ki jim Italijani zanikajo slovenske korenine in še mnoge pravice, kot avtohtoni manjšini. Po mojem nekoč pravzaprav avtohtona večina, ki je bila počasi predelana v totalno manjšino, dokumente o tem je fašizem načrtno uničil, ljudi prekrstil itd. PA nam se to dogaja preko vsake meje, kamor pogledamo, povsod smo bili nadvladani, verjetno pretežno zaradi težkih materialno ekonomskih razmer Slovencev in apetitov naših sosedov. Pa še malo se zatajimo in radi bi bili bolj papežki od papeža. In pozor, današnje ekonomske razmere niso rožnate, bog vedi, komu smo že prodani (zadolženi) in ko si prodan, si suženj, zbogom neodvisnost. Če imamo znotraj občutiti kaj domoljubnega, pa to popljuvamo in se delamo norca iz teh “zastarelih” vzorcev, to sta tudi Pirjevec in Bevk počela, da se ne bi zamerila nekemu večnemu mladcu, ki je po rodu Srb, Slovencem pa je govoril o slovenskem domoljubju (?!) (tema oddaje). Med drugim je povedal, da njegovi starši niti osamosvojitve Slovenije niso podpirali, on je imel takrat 14 let. Tudi prav, a sprašujem se, zakaj imata Pirjevec in Bevk dvojna merila za nas tukaj, ki po njunem z domoljubjem res “ne smemo pretiravati”, in za one preko meje, ki so jih od narodovega telesa že zdavnaj odtrgali plebisciti v interesu sosednjih držav? Ja, mi smo pa varni za svojimi plankami. Razgrabljeni in z raztrganim drobom.
Globalizacija in kapital si bosta podredila cel svet v disciplinirane potrošnike, mi pa ne bomo vedeli več niti tega, kdo smo. Kdo smo, se začne z našimi staroselskimi koreninami, ki jih tajimo, da se ne bi komu zamerili, saj so vsi okrog na preži. Lepo pridni bodimo še naprej in tiho.
Če so intence dobronamerne, potem popis Romov ne bi smel predstavljati problema. Saj tu ne bi šlo za državni popis prebivalstva. To bi se lahko izvedlo v okviru občine v namene reševanja romske problematike. Seveda pa bi podatki lahko bili koristni tudi za državno statistiko. To ni nobena uganka, samo dobra volja je potrebna in nič drugega.
Emi se zahvaljujemo za komentar.
Naj dodamo še komentar.
Oddaja na TV Slovenija Polnočni klub o domoljubju se nahaja na spodnji povezavi:
RTV Slovenija: http://tvslo.si/predvajaj/domoljubje/ava2.90278773/
Mladi Srb, katerega omenja ema krška v komentarju, je Dejan Pevčevič, igralec, ki je bolj znan kot svoj čas sovoditelj oddaje NLP na RTV Slovenija, katero je vodil skupaj s Tjašo Železnik, s katero se nista ravno najbolje razumela (oba sta namreč precej dominantni osebi in zato kmalu pride do kratkih stikov) in je odšel iz te oddaje.
Podajamo pa še en komentar.
Gospod Zoran Janković je v prvi vrsti človek, on je slovenski državljan in ni tujec. Takšno etiketiranje ljudi po narodnosti je skrajno neprimerno. In če že hočete, njegov oče je sicer Srb, mati pa Slovenka, pa tudi če ne bi bila Slovenka, ampak pač je. Mislimo, da je precej neprimerno nekega človeka označevati kot tujca.
Tu se kaže to nesprejemanje ljudi. In ravno Rome se verjetno v občini Škocjan tretira na isti način, kot tujce, ki nimajo pravic, ker pač niso Slovenci.
In to ni več domoljubje, to je nacionalizem, to je nezdravo domoljubje, ki meji na sovraštvo in je skrajno podcenjevalno.
Takšen pogled je daleč za časom in je praktično čista potrditev naše teze o tem, da so nekateri še zelo za časom, kar v končni fazi kaže tudi večja nataliteta takšnih ljudi – to ponavadi sovpada skupaj, ampak to tu sedaj ni pomembno. Zoran Janković je čisto normalen človek kot vsi drugi in ni čisto nič nevaren za Ljubljano, zato ker je pač njegov oče Srb, ni noben tujec, ki je “okupiral” Ljubljano, je Ljubljančan kot vsi drugi Ljubljančani. Omenjanje Zorana Jankovića v tej luči je precej mimo. A so po vašem mnenju mesta javnih funkcionarjev lahko rezervirana zgolj za čistokrvne Slovence?
Hvala za izčrpno rodovno poročilo g. Jankovića, ki pa resnično sploh ni relevantno. Nič nimam proti državljanom Slovenije, ki niso po rodu Slovenci, če delajo v prid državljanov Slovenije, to je moj odgovor, če ne, je zame tudi Slovenec tujec, ki se je prodal, saj dela proti interesu svojih sodržavljanov. To je moje dojemanje domoljubja. Tako smo mnogi prehitro označeni in diskvalificirani kot nacionalisti, saj je težko pravilno izraziti in prav razumeti ta mnenja. Ste v primeru Jankovića in še v mnogih drugih prepričani v to, da delajo v blagor vseh državljanov Slovenije? Astronomske zadolžitve, ki jih bomo plačevali vsi prebivalci Slovenije še leta, dokapitalizacije bank itd. mislim. Le kruha in iger? Kaj bo, ko ne bo kruha? Kjer ima človek srce, tam je doma, za tisto okolje deluje, tam je njegovo domoljubje. To globaliziranje po mojem rešuje “zaslužke” najbogatejših in relativizira pomen domoljubja, kot nekaj nepotrebnega in zastarelega.
Pa vendar je čar v kulturni raznolikosti, ne nisem pristaš tega, da se vsa paleta barv zmeša v sivino, če se izrazim skozi prispodobo.
Rome raznorazni špekulanti mimo države izkoriščajo za preprodajo in zbiranje odpadnih surovin in tukaj je zanka, v tej spregi, ki deluje mimo države, na črno. In dokler država to dopušča, trdim, da je vpletena, ker tega dela na črno ne uredi, sploh ker gre obenem tudi za katastrofalne ekološke posledice.
In še nekaj opažam: ne smete spreminjati g. Pevčeviću priimka s trdim č, ker ima pravico do mehkega, če se ni uradno odločil za spremembo.
Glede popisa Romov v občini Škocjan pa kot vem, je imela občina željo to natančno urediti, ker bi bilo tako marsikaj razčiščeno, pa ni bilo posluha za to s strani pristojnih institucij, predvsem UE NM, ki ima čez prijave prebivalstva.
“Kjer ima človek srce, tam je doma, za tisto okolje deluje, tam je njegovo domoljubje. To globaliziranje po mojem rešuje “zaslužke” najbogatejših in relativizira pomen domoljubja, kot nekaj nepotrebnega in zastarelega.”
Dodajam: Pa vendar je ravno domoljubje tisto, ki razkriva naše srce, čeprav globalizacija na vse pretege kamuflira te nezavedne globine človeškega srca, ki nas razlikujejo od živali, pa še te na nek način prav ganljivo čutijo svoj dom, če živijo sonaravno.
Glede trdega ali mehkega č Dejana Pevčeviča lahko rečemo, da smo ga pač zapisali s trdim č. Se nismo spuščali v razlikovanje teh dveh črk. Tudi Zorana Jankovića kdaj zapišemo s trdim č. To so po našem mnenju malenkosti, katere morda nekateri preveč poudarjajo. Pevčevič – Pevčević, Jankovič – Janković, no, da ne omenjamo zgolj srbskih priimkov, bomo podali še madžarski Csernik – Černik ali pa nemški Jaklitsch – Jaklič in podobno.
Glede informacije v zvezi z upravno enoto Novo mesto, ki da ni bila za popis Romov v občini Škocjan, pa lahko rečemo, da je to zanimivo. Bi bilo potrebno malo priviti to upravno enoto.
Gre za to, da se mora nekdo strinjati z načinom zapisa in kadar se drugače zapiše, mora dati oseba pristanek. Doslednost! Temu se lahko reče potujčevanje, v našem primeru poslovenčevanje.
Ja, še nekaj. Jaz bi na vašem mestu razmislila, o besednem izvoru priimkov, ki jih navajate, in bi se raje vprašala, ali nista bila nekoč (špekuliram) slovenska in potem potujčena. Nam, Slovencem, se je to dogajalo preko vseh meja kar naprej. Bomo mi enaki?
Katere smo pa navedli? Poleg priimka Pevčević in Janković še Csernik in Jaklitsch. Kar zadeva priimek Jaklitsch, poznamo družino, ki se je preimenovala (razen žene, ki je priimek Jaklič dobila s poroko in je ostala Jaklič) iz slovenske različice Jaklič v nemško različico Jaklitsch. Nam se je ta sprememba priimka iz slovenske verzije v nemško zdela bizarna, glede na to, da gre za ljudi, ki živijo v Sloveniji. Kot razlog za to bizarno spremembo priimka so navedli, da so po poreklu kočevski Nemci. Ta priimek res deluje bolj slovensko kot nemško.
Kar zadeva priimek Csernik, je pa tipičen madžarski priimek in ne pomadžarščeni slovenski priimek. Res pa je, da imajo nekateri Madžari s tem priimkom težave, ker ljudje ne znajo izgovoriti njihovega priimka in so zavoljo tega nekateri poslovenili svoj prvotno madžarski priimek Csernik v Černik. Tudi tu poznamo konkreten primer družine (kjer se tudi eni pišejo Csernik, drugi pa Černik, torej mešano).
Tudi jaz poznam ta primer družine in bi bilo prav, da je ne izpostavljate oz. umaknete komentarje, kjer so omenjeni, prosim. Izvorno je priimek po moški veji iz neke države, ki je nastala po razpadu SZ, a je zaradi prizadetih ne bom navedla, tako da nimate popolnih informacij. In končnica ik vsekakor madžarščino izključuje.Tudi sicer opažam, da je preveč površnega poročanja in delanja napačnih zaključkov. Počasi.
Da se nekomu zapiše priimek, ki ni njegov uradni priimek, morate imeti pristanek te osebe. Tista črka na koncu lahko pomeni celo dve različni osebi.
Prvič. Vi ste se prvi spustili v komentiranje priimkov, ko ste nam očitali, da smo priimek igralca Dejana Pevčevića zapisali s trdim č. Potem smo sami samo podali še nekaj drugih primerov, med drugim tudi primer družine Csernik. Mi nismo nič rekli, za katero družino gre, ker to ni bilo niti pomembno, pomembno je bilo dejstvo glede črke č in kako se ni smiselno obremenjevati s tem, kako se črka zapiše.
Sicer ne vemo, kaj vas tako moti omenjanje priimka konkretne družine, katere pa nismo z ničemer odkrili, ampak smo samo rekli na splošno, da poznamo konkreten primer. Če smo pa že pri tej družini, verjetno imamo v mislih isto družino, pa lahko rečemo, da ste vi tisti, ki imate očitno pomanjkljive podatke. Sami vemo, da je ta družina že večkrat šla na Madžarsko ravno zato, da obiščejo državo porekla z vaše strani omenjenega človeka. In to Madžarsko in točno vemo, da se imajo za Madžare, ne pa pripadnike neke države iz bivše Sovjetske zveze. Saj imajo nekateri člani tudi madžarska imena, ne le madžarskega priimka. Tako da prosimo.
Če pa že hočete, si oglejte eno stran, kjer je predstavljeno, od kod prihaja večina ljudi s priimkom Csernik iz področja Slovenije in okolice. Iz Madžarske in Romunije. Naj tu poudarimo, da so v Romuniji določene področne zaplate, kjer so Madžari bolj prisotni, zato ne preseneča, da se madžarski priimki nahajajo tudi tam.
My Herritage: Družina Csernik – Od kod prihajajo ljudje s priimkom Csernik
Kar zadeva priimek Jaklitsch, pa si nekaj preberite na naslednji strani:
Gottsche: Zgodovinski pregled – Gottscheer Volksgruppe
Argumentov za spremembo priimka neke osebe brez njenega pristanka nimate. Po mojem to ni dopustno v nobenem primeru, razen, če oseba sama to dopusti. Ob taki dilemi, vem iz izkušnje, se osebo vpraša.
Kdor pa pozna malo zgodovine, ve, da je ogrska nekoč obsegala tudi dele držav, ki so kasneje pripadale SZ in tam prebivalstvo ni ugrofinsko. Torej? Zdaj so res Madžari po materi očeta, ne pa tudi po starem očetu. Moji podatki so zagotovo pravi za družino, ki jo poznam. Lahko pa da razpravljate vi o kateri drugi in imate za tisto družino prav tudi vi.
Imate vso možnost da raziščete delovanje prvega župana občine Škocjan Janeza Povšiča. V prvem mandatu 1996-97 se je na hitro naselilo večje število romskih družin v Dobruško vas. Iz občin Novo mesto, Krško in Šentjernej so dobli podarjene štedilnike in gradbeni material samo da so šli v Dobruško vas. Raziskovalci na delo, da vidimo če bo kaj od vas.
Ali razpravljate o družini Csernik iz občine Škocjan, veronika deseniška (namig – umetnost)?
Policija? Vi se spuščate v nepomembne stvari, očitate pa jih meni, ker se je govorilo nasploh o pisanju priimkov. Se ne strinjate, da je vsaka črka v priimku in imenu pomembna za vsako osebo posebej, da ne govorimo še naprej o EMŠ-oju (če gre za uradne zadeve)? Kot bi me nekdo zasliševal.