četrtek, 4.december.2014 - 10:07

Rusija naj premisli o teritorialnem pasu do Krima

  Teritorialni pas do Krima čez Lugansk, Donetsk, Zaporižijo in Kherson bi Rusiji omogočil boljšo povezanost s Krimom

teritorialni_pas_do_krima

To, da bi lahko Rusija pridobila celotni jugovzhodni del Ukrajine, postaja vse težje dosegljivo, zato svetujemo Vladimirju Putinu, da se posluži backup plana, ki bi omogočil vsaj boljšo povezavo Rusije s polotokom Krim.

Rusija bi lahko močno utrdila usidranje teritorija polotoka Krim v svoj okvir, v kolikor bi imela severni teritorialni pas, s katerim bi se Krim povezoval na Rusijo (povezava ne bi bila torej le z mostom med Kerchem in Rusijo).

Pokrajini Lugansk in Donetsk sta praktično že v veliki meri pod rusko jurisdikcijo (jurisdikcijo Rusov, ki živijo tam), dodatno pa bi morala Rusija stremeti k temu, da po podobni poti gresta tudi pokrajini Kherson in Zaporižija (Zaporizhia).

Tako bi se ustvaril lep koridor, ki bi veliko bolje povezoval krimski polotok z ruskim teritorijem.

Tu gre sicer za manjši cilj, vendar dolgoročno pomemben za krimski polotok. Sicer bi bilo dobro v okvir tega pasu dodati še Odeso in Mykolaiv, ampak to verjetno trenutno (še) ni mogoče.

Da bi Rusija dosegla ta cilj, mora Rusija povečati vojaško prisotnost v Črnem morju (predvsem na severovzhodu Črnega morja).

Sami žal opažamo, da Rusija očitno ne bo kos uresničitvi želje, da bi se celoten jugovzhodni del Ukrajine odcepil od Ukrajine, kajti mednarodna skupnost preveč pritiska na Rusijo in jo postavlja v kot, vendar pas pokrajin Donetsk, Lugansk, Zaporižija in Kherson (opcijsko tudi Odesa in Mykolaiv – referenca na Pridnestrovje v Moldaviji, kar je pa že nek prihodnji cilj, ki pa ni več povezan s Krimom, temveč s Pridnestrovjem, zato ga tukaj ne bomo izpostavljali) je pa možen. To pomeni. Pas Lugansk – Donetsk – Zaporižija in Kherson bi teritorialno povezal Rusijo s Krimom in zaokrožil ruski vpliv na severovzhodu Črnega morja.

Ali bo Rusija sposobna izvesti to nalogo, je pa že drugo vprašanje, saj so čedalje bolj vojni naklonjene ZDA in do Rusije čedalje bolj sovražno nastrojena EU že pošteno živčne.

Ali se jim Rusija lahko upre in uveljavi svoje interese, pa je čedalje manj znano.

Rusija torej mora premisliti tudi o tem, ali bi bila sposobna biti v nekem večjem, morda celo oboroženem (a dosti bolj verjetno hladnovojnem) konfliktu  z zahodnimi državami.

Napisano dne, 2.12.2014



Značke prispevka:

Komentarji (1)

 

  1. admin pravi:

    Obvestilo o popravljeni napaki.

    V zgornjem članku smo na dnu strani napačno napisali, da je tekst napisan 2.10.2014. Tekst članka je bil napisan 2.12.2014 – torej 2 dni pred objavo članka. Napako smo popravili.

Odgovorite