sreda, 15.julij.2020 - 04:15

Politična oblast opozorila na hude nepravilnosti v Slovenski policiji, a osredotoča se le na en del policije, čeprav je drugi še veliko hujši.

Policijski kriminal in spolitiziranost tiči v uniformirani policiji

Uniformirana policija je politično in sicer bolj obremenjena z vplivi negativnih ljudi kot Nacionalni preiskovalni urad.

Slovenska policija je ena najbolj spolitiziranih in kriminalnih državnih inštitucij v Republiki Sloveniji. To sicer ne preseneča.

Če uporabimo besede Janeza Janše (za neko drugo institucijo), se je v Slovenski policiji dolgo časa kotilo zlo, ki je nato začelo izvajati kriminal.

Slovenski policisti so nagnjeni k zlorabi svojih pooblastil za izvajanje kriminalnih dejanj za določene naročnike. To niso nujno politiki, čeprav v veliki meri so ravno politiki.

Sicer Janševa oblast, v kateri so stranke SDS, NSI, Desus in SMC, podpira jih pa še Jelinčičeva SNS, policijo obtožujejo političnega delovanja.

V prvi vrsti ji očitajo politično delovanje. In sicer naj bi del policije, ki je po mnenju vlade pod vplivom politične levice, pritiskal na Zdravka Počivalška glede nakupa zaščitne opreme proti COVID 19, katere cilj bi bil uničenje stranke SMC, kar bi pripeljalo do razpada koalicije in posledične vrnitve oblasti v roke levice.

Dodatno desni politiki Slovensko policijo obtožujejo vpogledov v njihove evidence. Tako je vodja poslanske skupine NSI povedal, da so policisti pogosto vpogledovali v njegove policijske evidence. Še posebej v času, ko je nastajala nova, obstoječa vlada (po padcu vlade Marjana Šarca), enako je zatrdil tudi gospod Franc Kangler, ki je trenutno državni sekretar na Ministrstvu za notranje zadeve.

Jožef Horvat je javnost razburil z dokazi podkrepljeno trditvijo, da so v Slovenski poliji pogosto vpogledovali v njegove podatke iz policijkih eviden, sploh v času, ko je nastajala sedanja oblast.

 

 

Nedolgo zatem je tudi državni sekretar na Ministrstvu za notranje zadeve Franc Kangler prav tako povedal, da so  slovenski policisti nenehno pregledovali njegove podatke v policijskih evidencah. Franc Kangler sicer dodatno trdi, da je bil žrtev načrtnega pogroma Slovenske policije in slovenskega pravosodja po tem, ko ni bil več župan Mestne občine Maribor. 

Vpoglede povezujejo z dejstvom, da je to policija počela pod vplivom tedanjega premierja Marjana Šarca, ki je na vodilno mesto policije postavil Tatjano Bobnar, v prvi vrsti zato, ker je bila ženska. Stranka LMŠ je ob nastopu na oblast namreč želela dajai vtis moderne stranke, ki je za to, da je čim več žensk na vodilnih položajih in zato je sprejela paketno nastavitev žensk na visoke položaje. Na čelo Slovenske policije je prišla Tatjana Bobnar, na čelo Slovenske vojske pa Alenka Erman. Obe sta bili imenovani v prvi vrsti zato, ker sta bili ženski. To je bil del Šarčeve agende.

Tatjano Bornar je Marjan Šarec imenoval v prvi vrsti zato, ker je bila ženska. Enako je storil tudi v Slovenski vojski z Alenko Erman. Stranka LMŠ se je hotela prikazati kot moderna stranka, ki na pomembne položaje postavlja ženske. Nam osebno imenovanje določenih ljudi samo zaradi njihovega spola ni pošteno, pa četudi gre za svojevrstno pozitivno diskriminacijo. Proti Tatjani Bobnar nimamo nič zaradi dejstva, da je ženska, ji pa zamerimo, da ni naredila čist na jugovzhodu države, saj so se ravno pod njo na jugovzhodu države zgodile dejanja hude policijske podlosti in pokvarjenosti. Ona za to ni vedela. ampak ko je pa izvedela za težave na jugovzhodu, bi pa morala reagirati, pa ni. Verjetno tudi zato, ker je LMŠ naveliko zlorabljala policijo za pridobivanje informacij, ato verjetno ni imela moralne pravice presojati o kriminalu drugih znotraj Slovenske policije. 

Pri kritiki Slovenske policije stranka SDS najbolj napada predvsem Nacionalni preiskovalni urad, ki je po mnenju desnice politični projekt levice za obračunavanje z desnico.

NPU je sicer ustanovljen v času, ko je notranjo ministrstvo vodila tedanja predsednica LDS Katarina Kresal v levi vladi, katero je vodil sedanji predsednik Borut Pahor.

Tedanji generalni direktor Slovenske policije Janko Goršek, tedanji predsednik vlade Borut Pahor in tedanja notranja ministrica Katarina Kresal so ponosno odprli Nacionalni preiskovalni urad, ustanovljen za ukvarjanje z najbolj resnimi oblikami gospodarske in druge kriminalitete oziroma s politično kočljivimi zadevami.

Janez Janša NPU-ju očita političnost. Napade NPU-ja na Zdravka Počivalška povezuje s tem, da je v pretežno levo usmerjen policijski kader. Janez Janša gre pri kritikah še dlje in trdi, da zaposleni v NPU za plačo direktorja policijske uprave v enem letu obravnavajo nek ponavadi bizaren primer, medtem ko policisti uniformirane policije garajo veliko več za veliko manjšo plačo.

Janez Janša torej kritizira NPU, češ da je političen, češ da je politični projekt slovenske politične levice, pri tem pa se postavlja na stran uniformirane policije.

Ampak tu Janez Janša dela verjetno zavestno napako.

Postavlja se na stran unoformirane policije, ki pa je dejansko glavna nosilka policijskega kriminala v Republiki Sloveniji.

NPU sam po sebi ni tako zelo sporen, kot je to uniformirana policija.

Ravno pri uniformirani policiji obstaja banda kriminalnih policistov, povezanih ne le s politiko, ampak tudi z lokalnimi mafijami, kriminalnimi gospodarstveniki, lokalnimi veljaki, ali pa se policisti celo povezujejo v lastne kriminalne združbe, ker vedo, da imajo policijska pooblastila.

Ponavljamo. Ravno uniformirani policisti so glavni nosilci policijskega kriminala v Republiki Sloveniji. Sami poznamo predvsem stanje na jugovzhodu države, ki je porazno.

Tam so slovenski policisti povezani celo z narkomafijo in najbolj kriminalnimi skupinami ljudmi. Človek dobi občutek kot da so tam policisti, verjetno pa tudi tožilci in sodniki na plačilni listi narkomafije.

Za nas je eden glavnih problemov Slovenske policije gospod Janez Ogulin, direktor Policijske upave Novo mesto. Njegov problem je v tem, da je on zaposlen v Generalni policijski upravi. Torej v nekem vrhovnem organu Slovenske policije. To pomeni, da ima Slovenska policija že v samem vrhu ljudi, ki so izrazito neetični in ki poosebljajo policijski kriminal v Republiki Sloveniji.

Za nas je poosebitev policijskega kriminala v Slovenski policiji Janez Ogulin, direktor Policijske uprave Novo mesto.

Na jugovzhodu države so oblikovane kriminalne policijske združbe nenormalnih razsežnosti. Brez kakršnega koli zadržka lahko rečemo, da v Slovenski policiji na jugovzhodu države vlada kriminal. Ne gre zgolj za nekaj spornih primerov policistov, ampak za celoten policijski sistem, ki je kriminalen, povezan z lokalnimi mafijami. Stanje je podobno stanju v kakšnih mafijskih mestih v Republiki Italiji.

Kot da bi mafija imela nadzora nad tamkajšnjo policijo.

Stranke trenutne koalicije, predvsem SDS, se osredotočajo zgolj na NPU, čeprav je veliko hujši kriminal znotraj Slovenske policije v delu uniformirane policije, ki ga pa Janez Janša hvali. Takšna politična fokusiranost zgolj na en del Sloveske policije, ki je na nasprotnem političnem bregu, obenem pa zanemrjanje nepravilnosti v delu Slovenske polciije, ki pa je na istem bregu s stranko SDS, nam ni všeč. Potrebna je objektivnost.

Naj povemo še to, da tako kot NPU slovi kot del policije, ki je morda bolj levo politično usmerjen, zaradi česar ga SDS želi tudi ukiniti, pa so znotraj uniformirane policije skupine policistov, ki so bolj desno politično usmerjene in v skladu s svojo politično usmeritvijo tudi delujejo.

Slovenska policija je torej močno spolitizirana s strani obeh političnih polov in ne le enega.
Če se vrnemo še k vpogledom v polcijske evidence politikov in tudi drugih ljudi.

Naj povemo, da se neupravičeno ne vpogleduje zgolj v evidence politikov, ampak marsikoga. Gre za načrtne vpoglede v evidence, katerih cilj je vohljanje za državljani. Slovenski policisti policijske evidence dojemajo kot branje tabloidnih revij, kjer preverjajo, ali obstajajo kakšne sočne informacije o posameznih ljudeh in to ne samo politikih, ali celo samo desnih politikih, kot to želijo prikazati v sedanji desni oblasti.

V zakonodaji je jasno, da ima pravico do vpogleda v evidence posameznika zgolj policist, ki obravnava tega posameznika, to je lahko pri pregledu čez državno mejo ali pa pregledu ob merjenju hitrosti prometa oziroma, ko se ustavi posameznika v okviru policijskih patrulj. Tedaj ima policsti, ki obravnava posameznika vpogled v evidence, da ugotovi, ali je oseba kakorkoli nevarna.

In to dejstvo policisti zelo radi zlorabljajo. Zato so nekateri ljudje, sploh tisti, ki so zaniimivi, zato, ker so politiki, ker so znane osebnosti ali zato, ker imajo morda kakšen za policiste zanimiv prekršek, pa jih policisti na lokalni ravni poznajo, pogosteje kot drugi ustavljani v prometu, ali obravnavani kako drugače. Verjetno se nekateri policisti načrtno postavijo nekam, da bi lahko obravnavali točno določene osebe, katere želijo obravnavati. Tu gre za hude kršitve policijskega dela, ki se dogajajo.

Recimo. Desne politike so pregledovali predvsem v času nastajanja nove, trenutne oblasti, koga drugega obravnavajo policisti vedno. Takrat, ko se kakšnemu policistu vulgarno povedano »sprdne«, torej zaljubi, da bo nekoga pregledal, začne mutiti in delati na tem, da naredi nek postopek zoper to osebo, ker ve, da bo takrat dobil vpogled v njegove evidence.

In potem te informacije skozi pokvarjene policiste gredo naprej. Skozi obrekovanje, torej besedno prenašanje pridobljenih informacij dalje, če se izrazimo malo bolj fancy shmansy, bodisi se posredujejo točno določenim naročnikom, ki so posameznim policistom ali delavcem v policiji naložili, naj jim dajo podatke o nekom.
V nekaterih policijskih postajah, kjer je kriminal zelo močan in kjer je vohunjenje za drugimi postalo čisto nekaj običajnega, verjetno vpogledujejo v evidence tudi brez kakšnih posebnih obravnav posameznika ali se pa ad hoc spomnijo nečesa, da bi upravičili svoje vpoglede, nekateri pa to počnejo tudi brez tega, ker mislijo, da tega itak nihče ne bo odkril.

To je realnost Slovenske policije. Zato pa sami vedno trdimo, da so slovenski policisti ena najbolj kriminalnih skupin v državi. Ponekod v Slovenski policiji so resnično zaposlene ene navadne človeške podgane, kriminalni in podli ljudje brez kančka integritete. Človek dobi občutek, da so celo nekateri kriminalci bolj pošteni od nekaterih slovenskih policistov. Resnično je kadrovska struktura znotraj Slovenske policije katastrofalna, a za razliko od Janeza Janše, nam NPU ne predstavlja takšnega problema, kot uniformirana policija, kjer so pa res zaposleni človeški pokvarjenci par excellance.

Nam zatorej ni prav, da se pri Slovenski policiji (kot organizaciji, zato »Slovenski« z veliko, da ne bi kdo rekel, da delamo slovnično napako, imena organizacij se namreč pišejo z veliko začetnico, zato »Slovenska policija«, a po drugi strani »slovenski policisti«) s strani stranke SDS problematizira zgolj NPU, ki je po preferencah del trenutne politične opozicije, pozablja se pa na uniformiran del policije, kjer je pa daleč največ policijskega kriminala in raznih povezan, tako političnih kot drugih. Šele uniformirana policija je čisto politična in ne samo politična, ponekod celo mafijska, povezana z najhujšimi kriminalci. To, da je SDS naklonjen uniformiranemu delu policije, ki je politično bolj povezan s stranko SDS, nakazuje tudi dejstvo, da je na mesto v.d. direktorja policije postavljen Andrej Jurič, ki prihaja iz vrst uniformirane policije, tako kot je bilo temu tako z Antonom Travnerjem, ki pa je odstopil po preiskavah NPU zoper Zdravka Počivalška zaradi nakupov zaščitne opreme v boju zoper novi koronavirus.

Čeprav dojemamo Zdravka Počivalška kot dobrega človeka, pa nas motijo pretirani napadi na NPU zgolj zato, ker so ga preiskovali, kar zadeva nakupe zaščitne opreme. Iz medijske odmevnosti primera in ob izjavah (celo pozivih) vpletenih, da nimajo nič proti, da se raziščejo nakupi opreme, je bilo za pričakovati, da lahko to pride tudi na vrsto za obravnavo pri NPU. Zato je hlinjenje presenečenosti in posledični napadi na NPU malo pretirano. Ponavljamo pa. Zdravko Počivalšek se nam zdi dober človek, je pa podjetnik. In vedeti je potrebno, da je tovrstni način delovanja v slovenskem podjetništvu skorajda normalen, sploh v bolj kriznih situacijah. To je dejstvo. Delovanje slovenskega gospodarstva na prvi pogled ni ravno recimo temu “čisto”. Vse deluje precek ad hoc. Če je nekdo pretiran “paragrafar” se mu vse zdi na prvi pogled zelo sporno.

Za konec.

Sami bi najraje šli sami v Slovensko policijo in naredili tam obsežne čistke in red. Vendar nas se v Slovenski policiji zelo bojijo oziroma imajo ogromen odpor do nas. To ne preseneča. Nobena nepoštena in kriminalna organizacija ne mara preveč poštenih ljudi, tako niti Slovenska policija.



Komentarji (1)

 

  1. admin pravi:

    Kar zadeva Jožefa Horvata, se je izkazalo, da niso vpogledovali v njegovo evidenco, ampak v evidenco nekoga drugega, ki mu je prav tako ime Jožef Horvat. So pa zato drugi, recimo Franc Kangler povedali, da so policisti pogosto pregledovali njegove evidence s ciljem najti kakšno umazano podrobnost o njemu, da bi ga lahko očrnili in škodovali njegovi karieri.

    Slovenski policisti so izredno pokvarjeni, zato takšne obtožbe in strahovi niso iz trte zviti.

    Ni skrivnost, da v Slovenski policiji radi zaposlujejo pokvarjence in skorumpirance, ki so sposobni delovati nepošteno in za korist naročnikov, predvsem političnih strank in pa lokalnih vplivnežev ali lokalnih mafij, pa tudi pokvarjenih znancev in prijateljev policistov.

    Poštenjski pa so v Slovenski policiji manj zaželen kader. Zato iskati poštenost v Slovenci policiji ni ravno nekaj produktivnega, ker gre za eno najbolj kriminalnih in politično obremenjenih organizacij v državi z izrazito slabim in nepoštenim ter močno izprijenim kadrom. Slovenska policija je kratko malo eno navadno skropucalo.

Odgovorite