sobota, 1.januar.2011 - 08:52
V občini Škocjan so večinsko sprejeli predlog občinskega proračuna za leto 2011
V občini Škocjan pričakujejo mnenje Računskega sodišča, ki bo pojasnilo, zakaj se je zataknilo pri projektu izgradnje krožišča v Gospodarsko-tehnološkem centru Škocjan v Dobruški vasi.
V občini Škocjan so sprejeli predlog novega občinskega proračuna. Proračun je bil sprejet z veliko večino, kar ne preseneča, saj je večina občinskih svetnikov naklonjenih županu.
Že pred tem je bil prejet rebalans proračuna za leto 2010, saj je prišlo do neugodnih sprememb, natančneje majhnih kapitalskih prihodkov občine in izostanek sredstev iz Evropske unije (iz kohezijskega sklada – občini Škocjan in Dolenjske Toplice sta zaradi majhnosti bili izločeni iz projekta odvajanja in čiščenja odpadnih voda v porečju reke Krke – Škocjančani so svoj bes zaradi tega deloma usmerili na sosednjo občino Šentjernej, ki je v projektu ostala skupaj z Ribnico in Kočevjem, zaradi izločitve Škocjana in Dolenjskih Toplic bodo namreč preostale občine v drugi fazi omenjenega projekta v okviru kohezijskega sklada EU imele več denarja, to Škocjančani dojemajo, kot da so jim Šentjernejčani spodnesli njihov denar).
Če vas zanimajo konkretne številke glede proračuna občine Škocjan, si preberite dokument, katerega so objavili na spletni strani občine, v katerem je za potrebe javne razprave predstavljen predlog občinskega proračuna za leto 2011.
Občina Škocjan: Predlog proračuna Občine Škocjan za leto 2011
Na podlagi sprejetega proračuna bodo začeli z investicijami v občini.
Ena izmed investicij bo obnova lokalnih vodovodov.
Tu ni odveč pripomniti, da je občina prejela nepovratna sredstva v vrednosti 940.000 evrov, privarčevanih pa ima okoli 400.000 evrov denarja. S tem so se in se še vedno zelo hvalijo pristaši nekdanjega župana Antona Zupeta, saj so bila zunanja sredstva pridobljena, lastna pa privarčevana v času prejšnjega župana. Po besedah novega župana Jožeta Kaplerja bo torej stekla realizacija že v preteklosti načrtovane investicije.
Občina Škocjan se bo lotila obnove lokalnih vodovodov. Sicer je imela v načrtu tudi obnovo kanalizacije v okviru projekta kohezijskega sklada (za čistejše porečje Krke), a ji je zagodlo dejstvo, da je premajhna in je zato izgubila sredstva iz tega sklada, tako kot občina Dolenjske Toplice.
V načrtu imajo tudi rekonstrukcijo ceste do Osnovne šole Frana Metelka v Škocjanu, s čemer bodo naredili varnejšo pot v šolo otrokom, bo pa zadeva vsekakor koristna tudi za ostale Škocjančane. Pri šoli bodo izgradili tudi obračališče.
6 mio evrov bodo namenili za izgradnjo ali rekonstrukcijo mrliških vežic v občini Škocjan. No. Tudi ta postavka neti spore med pristaši Antona Zupeta in Jožeta Kaplerja. Zupetovi podporniki namreč očitajo novi oblasti, da gradi vežice zato, da bi zadovoljila interesom lokalnega pogrebnika. Tudi to je bila sicer ena izmed tematik, ki je sprla nekdanjega župana Zupeta z nekaterimi občani, med njimi tudi škocjanskim župnikom, katerega Zupetovi podporniki obtožujejo, da je pomagal rušiti nekdanjega župana v navezi z lokalnim ponudnikom pogrebnih storitev.
Zanimivo je, da bo občina Škocjan pod novim vodstvom namenila znatna sredstva za graditev mrliških vežic.
Glede na neugodne demografske premike v občini je gradnja mrliških vežic po svoje celo upravičena.
Sprejeli so še prostorskoureditveni akt (PUP – odlok o prostorsko ureditvenih pogojih), ki bo omogočil gradnjo novih stanovanjskih objektov, namenjenih predvsem mladim občanom in urbanistično ureditev te podeželske občine.
Na Bučki bodo uredili okolico kulturnega doma.
Asfaltirali bodo cesto Štrit – Dule (gre za manjkajoči del asfalta na cesti, ki povezuje vzhodni del občine z Dobruško vasjo).
V občini Škocjan pričakujejo, da bo DARS začel z ureditvijo križišča in izgradnjo krožišča pri Gospodarsko tehnološkem centru v Dobruški vasi. V občini se sprašujejo, zakaj je vse skupaj ustavljeno (ne smemo pozabiti, da sta za izgradnjo krožišča temeljni kamen že postavila nekdanji župan Anton Zupet in tedanji minister za promet Radovan Žerjav, a očitno je bila ta gesta le predstava za javnost, ki ni za seboj sprožila realizacije – nedokončani projekti so, kolikor smo uspeli videti, že stalnica v tej občini v času mandata prejšnje občinske oblasti – dosti stvari je bilo narejenih na pol). V občini bodo počakali na mnenje Računskega sodišča Republike Slovenije, ki bo pojasnilo, zakaj se je projekt ustavil. Občina je za projekt, vreden okoli milijon evrov, pred dvema letoma nameravala primakniti 100.000 evrov.
Kar zadeva gradnjo krožišča v GTC, je bil pred dobrima dvema letoma problem v tem, da sta tedanji minister za promet Radovan Žerjav in župan Anton Zupet (da bi pospešila projekt) temeljni kamen za krožišče postavila na zemljišču, ki ni bilo v lasti občine. Zato se je takrat vznejevoljil predvsem občan Bojan Jerak, ki je povedal, da se čudi, kako sta Žerjav in Zupet lahko postavila temeljni kamen na tuji zemlji, saj je zemljišče še vedno v lasti agrarne skupnosti. Pogajanja o zemljišču naj bi med agrarno skupnostjo in občino v preteklosti že potekala, a naj bi bila s strani občinske uprave kar na lepem prekinjena, v agrarni skupnosti pa so želeli, da se jih povabi na občino in se z njimi pogovori o vseh odprtih vprašanjih.
Zadeva se je očitno rešila.
Nekdanji župan občine Anton Zupet se je namreč to poletje (poleti leta 2010) pohvalil, da je občina Škocjan uspela vpisati zemljišča za krožišče v zemljiško knjigo, dodatno pa naj bi podpisala sporazum z DARS-om (katerega vodi Mateja Duhovnik) o ugodnih pogojih za izgradnjo krožišča v GTC Škocjan. No, Duhovnikova že po drugih zgodbah slovi kot zelo radodarna ženska, znana je recimo po tem, da je DARS v času njenega vodenja dal lokalnemu lastniku zemljišč za odškodnino zaradi izgradnje avtoceste na odseku Ponikve-Pluska toliko denarja, da je človek postal pravi mali bogataš. Računsko sodišče je potezo DARS-a ostro kritiziralo.
Mateja Duhovnik je z Antonom Zupetom sklenila za občino Škocjan finančno zelo ugodno pogodbo. Kliknite na sliko za povečavo.
No, vse projekte je potrebno tudi financirati.
Občina si prizadeva dobiti kapitalske prihodke s prodajo zemljišč v prihodnji industrijski coni. Vendar tu zadeve niso tako enostavne, saj je potrebno najprej v celoti komunalno urediti samo področje, da bi bilo to zanimivo za investitorje. Če namreč ni osnovne komunalne in cestne infrastrukture (že omenjeno krožišče, urejen vodovod, kanalizacija in podobno), potem investitorjev seveda takšna zemljišča ne bodo privlekla.
Del sredstev v proračunu bodo pridobili tudi z zmanjšanjem stroškov. Famozno občinsko glasilo Naši koraki bo po novem izhajalo le na vsaka dva meseca, prav tako občina ne bo na novo zaposlovala ljudi, čeprav je to prej imela v načrtu. Z vsemi spremembami proračuna in njegovih postavk naj bi občina pridobila okoli 100.000 evrov.
Za konec pa še to.
Da ga bolje spoznate, podajamo še dva prispevka lokalne televizijske hiše Vaš kanal, v katerih nastopa novi župan občine Škocjan, Jože Kapler. Prvi se nanaša na temo našega članka, drugega pa podajamo kot zanimivost.
Vaš kanal: Gledajo v 2011
Vaš kanal: Zavinek v soju lučk
Komentarji
Odgovorite
Tweeti medijev
PIŠKOTKI
Pišite nam
Vpis občine Škocjan v zemljiško knjigo za parcele v GTC Škocjan (gospodarsko tehnološkem centru Škocjan, kakšna industrijska cona?!) se je zgodil poleti leta 2009, po nekaj letnem protipravnem zadrževanju vpisa s strani novomeške zemljiške knjige. Kdaj je dejstvo doseglo ušesa poslušalstva, je drug problem. Slišati je, da enih še ni srečalo, vsaj zadnja občinska seja je to pokazala, saj eni nikakor ne ločijo, kaj je popolnoma v občinski lasti in kaj je še v lasti agrarne skupnosti, kjer ima tudi občina svoj delež. In te parcele niso znotraj ureditvenega območja za GTC Škocjan.
Na tej strani ceste, kjer stoji temeljni kamen, je vse 100 % občinsko, krožišče samo naj bi posegalo na drugi strani regionalke na zemljišče AS-a, kar bi pač v nadaljevanju še moralo biti stvar dogovora.
Samo opomba: Zupet se je z Duhovnikovo pogajal za javno dobro, ne za zasebni interes, ki ga vpletate zraven v ta članek, tako da naj g. Šoltes, ki je vnuk tovariša Kardelja, in ima verjetno prirojen socialni čut, to upošteva.
Nova oblast je manj razvite manjše občine izločila diskriminatorno iz kohezijskega projekta Krka II s postavitvijo meril po svojem okusu. Mimo naše države, direktno z Brusljem, bi bilo vse rešljivo.
Je pa neverjetno, kaj delajo mediji za to novo oblast v Škocjanu. Cenzuriranje, celo umikanje člankov v Dolenjskem listu, izpostavljanje Zupeta na tem portalu, dvigovanje popularnosti tanovim z linki. Bodite previdni, da ne bodo tanovi tako nerodni, da bi si škodili. Se jih mora prikazati, kako SO, če pa kaj ne bo v redu, bo Zupet kriv. Še najlepše bi bilo vsem skupaj, če Zupeta, ki edini v tem občinskem svetu kaj ve, ne bi bilo zraven.
Nikakor ne sme na dan resnica, da je bilo prej letno 9 številk Naših korakov in ne dvanajst, kot je poročal Dolenjski list, ki zadeve ni demantiral, ampak je označil poročanje o resnici kot žaljive komentarje in vse umaknil iz etra. Celo podkuril je zadevo, da se bo zdaj iz sredstev, prihranjenih pri občinskem časopisu, ne vem kaj naredilo. Šli bodo na šest številk, le kaj bodo prišparali? Tisto, kar bodo prišparali, so že porabili za ognjemet ali pa za neverjetno povečanje postavke za pravna svetovanja občini. Pa srečno, kar ni težko, če ima človek čisto vest.
Napotek. Lastništva zemljišč so preverljiva vsak trenutek preko PISO-a – Prostorskega informacijskega sistema občin, le geslo si morate pridobiti (v pol ure).
Opomba glede “industrijske cone”. V članku smo vseskozi omenjali GTC, le enkrat smo podali naziv industrijska cona, pa še to na podlagi takšnega poimenovanja v enem izmed gradiv za naš članek in tudi zato, da se ne bi ponavljali. Vendar to niti ni neka napaka, saj GTC je ene vrste industrijska cona ali pa, če hočete, obrtno-industrijska cona, resda v majhnem merilu, saj je tudi občina Škocjan majhna.
Še to. Sistem PISO nam je znan. Sicer ni edini, kjer je moč pridobiti tovrstne podatke.
Ja, saj vem, da gre za površnost, pa vendar: v vseh dokumentih se nahaja ime GTC Škocjan v pomenu Gospodarsko tehnološki center Škocjan.
V premislek tudi izjava spodaj, in sicer glede na proračun za leto 2011:
danes mora biti vse na hitro, potem pa zadeve pregorijo. Večjo zanesljivost imajo sistemi s počasno, a trajno rastjo, kar pa žal ni cenjeno zaradi kratkovidnosti.
Ponovno poudarjam: vsi pogoji za razvoj gospodarstva v GTC Škocjan so bili po hudih preprečevanjih s strani Zemljiške knjige NM, ki je protipravno zadrževala vpis lastništva občine Škocjan v ZK, izbojevani julija 2009 v dobro občine Škocjan.
Največji premik bi bila junija 2010 potrditev odloka s strani starega občinskega sveta, ki bi omogočil postopke za izbiro JZP pri gradnji čistilne naprave v GTC-ju, saj je bil to protiukrep zaradi izpada iz kohezije, ki se je najprej planirala
Vendar se je zadeva s strani opozicije (zdajšnje pozicije) ustavila. Le tako so lahko vpili, da Zupetu ni uspelo. Ja, ni mu, vendar zaradi njih, ki so glasovali proti že omenjenemu odloku in so definitivno prišli na oblast zdaj zato, da vse ustavijo in oznanijo, da je vse, kar je Zupet delal, brez pomena. S kakšnim ciljem? Preprosto, da cena gospodarskih zemljišč tako ostene nižja v škodo občanov oz. večine.
Če bodo namesto kanalizacije in centralne čistilne naprave namenili občinska sredstva v male hišne čistilne naprave, bo finančni seštevek na komunalskem področju enak, le da denarja zanje ne bo moč od nikjer pridobiti v obliki nepovratnih sredstev, vsak občan pa bo moral dati direktno iz svojega žepa. Kaj bo pa takrat dala občina občanu, ko bo hotel njeno pomoč in jo bo tudi morala glede na (verjetno) tako sprejeti odlok dati? Ob prazni občinski blagajni in novih kreditih za poplačilo kreditov, nam bo trda predla, pa še brez gospodarske perspektive bomo. Takrat pa bo čas zrel, da se pojavi kakšen “odrešenik” iz soseščine.
Le izgradnja čistilne naprave, za katero so načrti že narejeni, bi omogočila razvoj gospodarstva v GTC in zagotavljala dovolj kapacitet za novogradnje, rešila našo zagato in pripeljala posledično investitorje oz. kapitalske prihodke občini, da bi se lahko izognili kreditiranju za investicije, ki dejansko k samemu razvoju res ne prispevajo dovolj, (če pogledamo finančne projekcije, ki bi morale biti glede na zakonodajo narejene predhodno za vsak občinski projekt, (gre za analizo stroškov in koristi od nekega projekta)).
Za vse komunalske projekte pod Zupetovim vodstvom so bile dokazane koristi in upravičenost stroškov, kar bi zdajšnji radi ovrgli, namesto, da bi projekte izpeljali.
Za nameček še to: naj izpeljejo finančne analize in projekcije stroškov in koristnosti za projekte, ki jih imajo namen delati sami, to jim nalaga tudi zakonodaja.
Tega zdaj ni, pa bi moralo biti, ker se javne finance morajo upravljati na tak način. Njihova poraba mora biti upravičena.
Krediti, ki se obetajo glede na proračun za leto 2011, niso šala, še posebej, ker trendi z izbiro prioritetnih projektov (neizgradnja centralne čistilne naprave) ne bodo občini in njenim kapitalskim dohodkom prav nič v prid.
Mislim, če preštejem na prste, da je krepka napaka pri navedbi 6 MIO € za mrliške vežice, saj tolikšen verjetno ni obseg kompletnega letnega proračuna Občine Škocjan. 60.000 € bi pa držalo. Škocjan ni Ljubljana, niti Novo mesto. Če se primerjamo glede velikosti sploh, do zdaj pa tudi kar se tiče kreditov, ki jih nismo poznali oz. v minimalnem obsegu. Še dogradnja in pravočasna obnova šole je znesla le 2,5 mio €, pa je od tega 50 % dala država. Je pa res, da so imeli primerljivi projekti par let za nami drugod krepko višje cene. (Šentrupert, projekcija cene za še ne izgrajeno OŠ Mirna Peč se vrti okrog 8 mio €, če me ne vara spomin.)
Sploh pa se zdaj viža že menja v prid Zupetovih pogledov, (ki ni hotel denarja razsipavati za mrliške vežice vsepovprek, ampak jo je hotel urediti v prvi fazi z obnovo starega župnišča ali pa kapele v Škocjanu iz naslova nepovratnih sredstev za obnove starih vaških jeder), in nova oblast (se vidi preko škocjanskih cerkvenih oznanil 23. 1.) že razmišlja o tem, da mrliške vežice niso tako nujne in tudi v človeškem smislu ne zaželene. (Vsak pokojnik naj bi si zaslužil eno prečuto noč s strani svojcev v domači hiši, pravijo). Zanimivo, kako hitro so obrnili ploščo, ko ne rabijo več iz župana delati grešnega kozla kot pred volitvami! Res, kako se je manipuliralo in se še manipulira z volivci! Tako je, ko se cerkev zaradi koristoljublja spajdaši s kapitalom. Briga koga dobra voda in kanaizacija za vse občane. Saj jim že operejo možgane, pa tega ne rabijo več!
In še tale je bosa, da bodo novi ne vem koliko prišparali na račun treh številk občinskega glasila manj letno? Spet totalna manipulacija in še slabše informiranje ljudi, ker je vse v zraku, nobenih informacij glede proračuna npr. Saj bodo že samo za pravna svetovanja zapravili po novem neprimerno več, kot naj bi časopis pocenili. Kaj je potem prišparanega? Prejšnja ekipa oz. uredniški odbor je delal vse sam in brez kakršnih koli honorarjev, edino sejnine so dobili kot vsi člani po raznih drugih odborih. Edini strošek občine poleg je bil tisk.
In še nekaj. Če je tanovim vse tako težko in nemogoče izpeljati, kaj so se pa silili zraven, če ne znajo? Če ne znajo oni, to že ni dokaz, da Zupetu ne bi uspelo. So šli v to res samo zato, da bodo svoje lastne apetite potešili, ker bodo kakšnemu tajkunu uslugo delali pri poceni nakupu v GTC-ju na račun vseh občanov? Me prav zanima, kakšna bo povezava med novim občinskim direktorjem oz. direktorico in Južnovimi firmami. Sicer je pa Povšič sam prinesel metlico na konstitutivno sejo, da naj Kapler z njo pomete po občinski upravi. Pa to ni tako lahko in v resnici tudi ni potrebno, ker je kader dober. Edino, kar je pa res, je to, da ob takem tempu, kot se obeta na občini zdaj, res ne bo imel kaj početi. Dokler so tam zaposleni ljudje, ki preko razpisov in projektov pridobivajo občini sredtva in tako z bogatenjem občinskega proračuna na nek način sami sebe živijo, niso odveč. Zdaj pa res ne vem, kako bo vse to šlo.
In upam, da ne bodo (sicer že upokojene) prostorske sile prostorsko politiko tako zapeljale, da občina ne bo več v stanju dograjevati in vzdrževati še bolj razvejano cestno idr. infrastrukturo, ki je že zdaj maximalna vizavi drugih občin. In to ob tem, da so sedanji oblastniki zadrževali vse od leta 2009 sprejetje z novo zakonodajo usklajenega odloka o komunalnem prispevku, ki pa predstavlja enega izmed osnovnih finančnih virov za izgradnjo občinske komunalne infrastrukture.
Jože Kapler je v oddaji televizijske hiše Vaš kanal (Televizija Novo mesto) z naslovom Pokličite župana z dne 29.6.2011 predstavil načrte občine Škocjan. Ker se je dotaknil precej tem, ki smo jih napisali v tem članku, podajamo povezavo do posnetka oddaje tudi na tem mestu.
Pokličite župana: Jože Kapler
poklicite zupana joze kapler29062011 from vaskanal on Vimeo.
SDS tečaj retorike je pa ena koristna stvar. JA, ja optika poleg obnove vodovoda, ki jo je izposloval Zupet, in sicer takrat, ko ste vpili, zakaj še ni podpisal sporazuma o odškodnini z elektrom. Marsikaj od njegovih zahtev ste pa v dim spremenili, npr. stalno rento občini na račun megalomanskega dalnovoda Krško-LJ preko občine. Sredstva so bila za vodovod pridobljena v letu 2010?!! Zakaj ne pove, da so bila pridobljena pred volitvami in nima on nobenih zaslug za to! Voda pa bo dobra do takrat (vsaj v tistem delu), dokler ne bomo vsi na šmarješkem vodu.